Davidu je dovolj. Še nekaj mesecev bo delal, da zasluži denar za tečaj angleščine in letalsko karto. Smer? Avstralija.
David je star 36 let. Očeta ne pozna, mama mu je umrla. Najema sobo v dijaškem domu. "Za tisto luknjo dam 234 evrov, za mesečno 17 evrov, ostane mi deset evrov. Vso socialno podporo porabim za osnovne stroške. Dodatno lahko zaslužim ravno toliko, da se držim nad gladino vode."
Zavod za zaposlovanje in delo na črno
David ne pričakuje, da bi mu zavod za zaposlovanje, kjer smo ga srečali, našel delo. Veselilo bi ga delo z viličarjem. Ima izpit, a brez treh ali petletnih izkušenj ob hudi konkurenci množice brezposelnih nima možnosti. Občasno dela na črno v gostinstvu in zasluži še približno 300 evrov, kot poklicni mizar pa ne dobi službe: "Pravijo, da je kronično pomanjkanje mizarjev, kar je malo čudno. Mogoče je to podobna zgodba kot z zdravniki."
Potovanje od lokala do lokala
In kako je videti dan mladeniča, čigar zgodba na trgu dela je že 15 let bolj ali manj enaka? "Hodim od lokala do lokala, od restavracije do restavracije. Najbolje je spomladi, ker najhitreje padeš noter. Službo iščem tudi prek oglasov na internetu."
Subvencija za samozaposlitev in izpit za traktor
Na zavodu za zaposlovanje je prijavljen predvsem zato, da lahko dobi socialno podporo. "Govorijo, da si moramo sami iskati službo. Pa saj si jo iščem sam, na zavod ne računam." Neuspešno je poskušal dobiti subvencijo za samozaposlitev, enako je bilo s prošnjo, da bi mu zavod financiral izpit za motor, da bi lahko raznašal časopise. So mu pa ponudili denar za izpit za traktor. "Kaj naj jaz delam s traktorjem?" pravi.
Pijana Slovenija, v kateri so vsi politiki isti
David ni prizanesljiv, ko govori o državi, o Sloveniji. "Sploh ne prideš noter, v tej državi veljajo samo zveze in poznanstva. Ta država je dobra samo, če prideš kot turist." Tako ni čudno, da na vprašanje o svoji prihodnosti odgovori takole: "Čim prej, gas in v tujino, v Avstralijo. Preden se bo Slovenija streznila, lahko traja še pet let. Vsi novi politiki, ki pridejo, so isti."
Odločitev za tujino je za Davida lažja, ker tu nima nikogar. "Ko bi imel vsaj brata ali sestro, bi bila čisto druga pesem. Večina mladih brezposelnih ima vsaj to srečo, da živijo doma."
Kradejo milijone
Nekako je še šlo, ko je lahko do 26. leta služil prek študentskih napotnic, seveda kot fiktivni študent. Zdaj to ni več mogoče, ostane mu le delo na črno: "Če lahko nekateri kradejo milijone, zakaj ne bi jaz drobiža? Žal je tako."
Več sreče v deželi kengurujev?
Davida najpozneje prihodnje leto ne bo več v Sloveniji. Ko bo zaslužil denar za letalsko karto in se naučil osnov angleščine, bo srečo iskal v deželi kengurujev.