Sreda, 5. 1. 2022, 16.24
2 leti, 10 mesecev
Takšen dvig minimalne plače predlaga minister Cigler Kralj
Minister za delo Janez Cigler Kralj je danes po drugem posvetu s socialnimi partnerji sporočil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Zvišala se bo torej predvidoma za 4,9 odstotka oziroma na 1.074,43 evra bruto. Gospodarska zbornica medtem sporoča, da dvig minimalne plače za skoraj pet odstotkov pomeni veliko dodatno obremenitev gospodarstva. Po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa bi dvig minimalne plače moral biti še višji, in sicer so predlagali 10,65-odstotno zvišanje.
V skladu z zakonom o minimalni plači se minimalna plača letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. V skladu z obstoječimi makroekonomskimi napovedmi, negotovostjo v zvezi z epidemijo covid-19 in po posvetu s socialnimi partnerji je minister Janez Cigler Kralj sprejel odločitev o uskladitvi zneska minimalne plače z uradnim podatkom o inflaciji v preteklem letu, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Trenutni podatek statističnega urada kaže na letno stopnjo inflacije v decembru 2021 v višini 4,9 odstotka.
V skladu z navedenim bo nov znesek bruto minimalne plače predvidoma znašal 1.074,43 evra. Znesek bo predvidoma do 20. januarja objavljen v uradnem listu in bo veljal za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja.
Na GZS z drugimi predlogi
Predlagan dvig minimalne bruto plače za 4,9 odstotka je v luči izjemnega dviga cen energentov in surovin še posebej velik izziv za številna podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malega gospodarstva, so dejali na Gospodarski zbornici Slovenije ter predlagali sprejem delne subvencije dviga in spremembo osnove za obračun socialnih prispevkov.
Povprečne cene zakupa pasovne električne energije bodo v letu 2022 po oceni Analitike GZS vsaj za 100 odstotkov višje kot v letu 2021, upoštevaje predhodne zakupe nekaterih podjetij. Določene družbe in dejavnosti pa se spoprijemajo še z večjimi dvigi. Stroški materiala in energije pomenijo petino prodaje v zasebnem sektorju oziroma 19 odstotkov, vsi stroški dela pa šestino oziroma 16 odstotkov. Pri določenih dejavnostih in podjetjih so stroški materiala in energije tudi blizu polovice prodaje in ti subjekti bodo stežka prenesli visok dvig minimalne plače.
GZS: Zvišanje pomeni veliko breme za gospodarstvo
Zato je že predlog ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po uskladitvi minimalne plače za 4,9 odstotka za gospodarstvo veliko breme, menijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pravi, da "pričakujejo, da se bo država po vzoru iz leta 2021 odpovedala dodatnim prihodkom iz naslova dviga minimalne plače in bo del dviga v obliki subvencije v pavšalnem znesku 30 evrov na zaposlenega na mesec namenila najbolj prizadetim podjetjem. S tem bi podjetja pridobila nekaj časa za uskladitev prodajnih cen in prilagoditve poslovanja na višje stroške. Izpostavljamo, da bi se neto minimalna plača lahko še dodatno povečala s sprejetjem predloga zakona o dohodnini. V letu 2025 bi prejemnik minimalne plače iz tega naslova prejel letno 640 evrov več. To bi pomembno dvignilo kupno moč in stabiliziralo domače povpraševanje tudi v primeru slabšanja epidemiološke slike".
Dodatno GZS predlaga, da bi od 1. marca 2022 do konca 2022 veljala nižja osnova za obračun socialnih prispevkov zaposlenih, kot je določeno v ZPIZ-2, in sicer v višini nove minimalne plače.
ZSSS za višji dvig minimalne plače
Dvig minimalne plače, ki bo po predlogu ministra za delo 4,9-odstoten, bi moral biti po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) višji. Sindikati so na posvetovanju, na katerem soglasja socialnih partnerjev ni bilo, sicer predlagali 10,65-odstotno zvišanje, je za STA povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
Socialni partnerji so na današnjem drugem krogu posvetovanja socialnih partnerjev o višini minimalne plače v letu 2022 po Jerkičevih pojasnilih predstavili vsak svoje argumente, pri čemer "kot običajno do soglasja ni prišlo".
Sindikalna stran je na posvetu po Jerkičevih navedbah izrazila prepričanje, da bi poleg obvezne uskladitve, ki jo določa že zakon z rastjo življenjskih stroškov, rast minimalne plače morala odražati tudi preostale pogoje, od gospodarske rasti, realne rasti plač do upada brezposelnosti in zlasti podražitev, s katerimi se spopadamo v zadnjem obdobju. Sindikalni predlog je bil povečanje na 1133,35 evra ali za 10,65 odstotka.
"V ZSSS smo mnenja, da bi moral biti dvig višji tudi zato, ker znesek minimalne plače temelji na izračunanih minimalnih stroških iz leta 2016, v vmesnem obdobju pa se je zgodilo njihovo občutno povišanje. Kljub našim večkratnim opozorilom novega izračuna ni," je poudarila.
Ko bo nov izračun narejen, bo skok minimalne plače ponovno visok, čemur pa bi se po njenem mnenju "lahko v januarju ob dobrih pogojih poslovanja izognili". "Pri določanju višine minimalne plače se je nujno zavedati, da ta ni določena za zaščito gospodarstva, temveč pomeni najnižjo še pravično plačilo za delo, varuje torej najbolj slabo plačane delavce," je dodala.
Sindikati so ministru predlagali, da opravi dodaten premislek in minimalno plačo dvigne, upoštevaje ne le rasti življenjskih potrebščin, temveč tudi gospodarske rasti, rasti plač in izrazitega upadanja brezposelnosti, je še dejala Jerkičeva in dodala, da bi morale po njihovem mnenju sicer dodatno rasti vse plače, ne le minimalna.
16