Po tem, ko je veliko prahu dvignil predlog, da bi se morali zunajzakonski pari registrirati, je bilo spregledano sicer nesprejeto dopolnilo SDS, da zunajzakonska skupnost ne bi smela posvojiti otroka.
V razpravah o dopolnilu SDS na družinski zakonik o registraciji zunajzakonskih skupnosti, ki je bil v drugi obravnavi v državnem zboru sprejet tudi z glasovi DeSUS, je poslanec slovenskih demokratov France Cukjati zagotavljal, da se zavzemajo za enakopravnost zakonskih in zunajzakonskih skupnosti.
Enakopravnost zakoncev in koruznikov, a ne pri posvojitvah
A dopolnilo SDS na družinski zakonik, ki ga sicer državni zbor ni sprejel, dokazuje drugače. Glasi se namreč: "Posvojitelja sta lahko samo zakonca." France Cukjati je za SiOL pojasnil, da vztraja pri stališču o enakopravnosti obeh skupnosti: "Zakonska in zunajzakonska skupnost sta po zakonu že izenačeni in prav je tako. Nista pa izenačeni v praksi, kadar se zaradi gmotnih interesov (otroški dodatek, plačevanje vrtcev in podobno) prikriva skupno življenje."
Je stabilna zveza možna le v zakonu?
Na vprašanje, zakaj so potem v SDS predlagali dopolnilo, s katerim je vzpostavljena diskriminacija zunajzakonskih skupnosti pri posvojitvah otrok, pa nekdanji predsednik državnega zbora odgovarja: "Dopolnilo k 213. členu družinskega zakonika ni bilo sprejeto in je s tem postalo brezpredmetno. Obrazložitev je bila podana na seji – tudi v pisni obliki."
V obrazložitvi dopolnila je zapisano: "Če partnerja resno mislita in je njuna zveza stabilna, naj se poročita. Glej 138. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih." Ta sicer določa, da lahko zakonca samo skupaj posvojita otroke, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca.
Samske osebe da, zunajzakonski pari pa ne?
Veljavni zakon, ki je bil sprejet davnega leta 1976, sicer tudi ne dovoljuje posvojitve zunajzakonskim parom, omogoča pa posvojitve samskim osebam. Družinski zakonik ima glede samskih oseb strožjo dikcijo, ki daje prednost zakonskim in zunajzakonskim parom. Določa namreč, da je posvojitelj lahko ena oseba, če posvojitve ni bilo mogoče opraviti na način, da bi otroka posvojila zakonski ali zunajzakonski par, in če je takšna posvojitev v korist otroka.
Zakaj torej neenakopravnost? Posvojitev ni človekova pravica
Cukjatija smo še vprašali, zakaj z omenjenim dopolnilom zagovarja neenakopravnost med zakonsko in zunajzakonsko skupnostjo glede posvojitev. Odgovor poslanca SDS: "Ne obstaja človekova pravica, ki bi se glasila, vsakdo ima pravico posvojiti otroka. Pač pa ima otrok pravico biti posvojen v kar najbolj primerno okolje. Predlagali smo dopolnilo, da bi sodišče pri dodeljevanju otroka v posvojitev tudi med zakonci oziroma družinami izbiralo za otroka najboljšo možnost, ne glede na vrstni red prijavljenih kandidatov. A žal naše dopolnilo ni bilo sprejeto."
4
