Ponedeljek, 7. 6. 2021, 20.16
3 leta, 6 mesecev
Bruselj poziva: potrebujemo še dva delegirana tožilca iz Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,79
27
Seveda ne želimo čakati na imenovanje delegiranih tožilcev. O tem smo se že pogovarjali s slovensko vlado in jo pozvali, naj pride s predlogom, je pojasnil Didier Reynders na virtualni novinarski konferenci na vprašanje STA, kako dolgo je Evropska komisija pripravljena čakati na pojasnila slovenske vlade o imenovanju delegiranih tožilcev.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je Slovenijo danes znova pozval, naj čim prej imenuje delegirana tožilca v okviru Evropskega javnega tožilstva (EPPO). "Potrebujemo še dva evropska delegirana tožilca iz Slovenije, je dejal danes v Luxembourgu. Komisar upa, da bo mogoče o tem kmalu govoriti tudi z novim ministrom za pravosodje.
Delovanje EPPO in imenovanje evropskih delegiranih tožilcev je bila sicer ena od tem dnevnega reda na današnjem zasedanju pravosodnih ministrov Evropske unije v Luxembourgu. Čeprav Slovenija še ni imenovala delegiranih tožilcev, trdno stoji za projektom EPPO in z velikim zadovoljstvom pozdravlja začetek njegovega operativnega delovanja, so ob tem sporočili z ministrstva za pravosodje.
Čakajo le še Slovenijo
Reynders je sicer spomnil, da bodo s Finsko, ki do pred kratkim ob Sloveniji še edina od sodelujočih držav ni imenovala svojih tožilcev, v prihodnjih tednih dosegli rešitev. "Torej bomo imeli težavo le še z neimenovanjem dveh evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije," je opozoril.
"Potrebujemo še dva iz Slovenije," je ob tem poudaril. Kot je pojasnil, so prihajajoče slovensko predsedstvo Evropske unije pozvali, da bi Slovenija s 1. julijem izpolnila svoje obveznosti v skladu z uredbo o delovanju EPPO.
Zahtevajo pisna pojasnila
Prav tako so pozvali tudi slovensko vlado, naj poda pisno pojasnilo o razlogih, zakaj ni bilo mogoče do konca izpeljati postopka imenovanja delegiranih tožilcev. Pozvali so jo še, naj pojasni, kako bi bilo mogoče začeti nov postopek imenovanja, ki bo pregleden in bo zagotavljal neodvisnost obeh delegiranih tožilcev.
Pri tem tesno sodelujejo s slovensko vlado in pristojnimi oblastmi, da bi zagotovili imenovanje delegiranih tožilcev čim prej. "Upam, da bo o tem v prihodnjih dneh mogoče govoriti z novim slovenskim ministrom za pravosodje," je še dejal Reynders.
Kot kandidata za novega ministra za pravosodje je premier Janez Janša po odstopu Lilijane Kozlovič predlagal Marjana Dikaučiča. O kandidatu bi lahko državni zbor odločal v prihodnjih dneh.
Reynders je ob tem spomnil, da je EPPO s 1. junijem lahko začel delovati, saj ima Slovenija v kolegiju tožilstva slovenskega evropskega tožilca Jako Brezigarja, ki lahko prevzame primere iz Slovenije. "Vendar pa potrebujemo evropska delegirana tožilca iz Slovenije," je dejal.
Slovenija in Finska sta bili edini izmed 22 sodelujočih držav, ki do 1. junija, ko je EPPO začelo delovati, še nista imenovali svojih delegiranih tožilcev. Slovenska vlada se je namreč po več mesecih zavlačevanj odločila ponoviti postopek, ker da Državnotožilski svet ni predlagal dovolj kandidatov; po mnenju vlade bi moral predstaviti najmanj šest kandidatov.
Dvomi o iskrenem sodelovanju
Zelo kritična do poteze vlade je bila tudi evropska glavna tožilka Laura Kövesi, ki je menila, da gre za očitno pomanjkanje iskrenega sodelovanja slovenskih organov z Evropskim javnim tožilstvom, kar resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora evropskih sredstev v Sloveniji.
Današnjega zasedanja ministrov za pravosodje EU, ki je v okviru Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve tokrat potekalo fizično, se je udeležil tudi državni sekretar Zlatko Ratej, ki je ob tej priložnosti predstavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije na področju pravosodja in po navedbah ministrstva prevzel simbolni ključ predsedovanja - sodniško kladivo.
Ključna tema bo zaščita človekovih pravic v luči izzivov, ki jih predstavljajo nove tehnologije in uporaba interneta. Prioritete med drugim vključujejo boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem storjenim iz sovraštva, etične vidike in potencialne vplive umetne inteligence na temeljne pravice, zaščito pravic otrok, bodoči sporazum o e-dokazih z Združenih držav Amerike, digitalizacijo pravosodja, pristop Evropske unije k evropski konvenciji o človekovih pravicah in k haaški konvenciji o sodbah.
Pravosodni ministri EU so med drugim danes razpravljali o boju proti nezakonitim spletnim vsebinam v okviru predloga akta o digitalnih storitvah. Cilj je posodobiti pravila, ki urejajo digitalne storitve po vsej EU, so še navedli na ministrstvu za pravosodje.
Svet je tudi dosegel dogovor o splošnem pristopu glede sprememb uredbe o ustanovitvi Agencije EU za temeljne pravice. Ministri so tudi sprejeli sklepe o zaščiti ranljivih odraslih oseb v EU v civilnih in kazenskih zadevah, kar je še posebej pomembno v luči demografskih sprememb v državah članicah.
27