Bosna in Hercegovina po referendumu. Je ogrožen mir na Balkanu?

Volivci v Republiki Srbski so včeraj na posvetovalnem referendumu s plebiscitarno večino podprli ohranitev dneva Republike Srbske 9. januarja. To je dan, ki je za marsikoga v BiH sporen, saj gre za dan, ko je leta 1992 del srbskih poslancev v parlamentu takratne BiH sprejel nezakonito odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH", torej Republike Srbske, kar je privedlo do vojne.

Ustavno sodišče BiH je referendum zaradi tega razglasilo za protiustaven, a se predsednik Republike Srbske Milorad Dodik za to ni zmenil in ga vseeno izvedel. Za ohranitev dneva Republike Srbske je po preštetih 70 odstotkih glasov glasovalo 99,76 odstotka volivcev. Udeležba je bil skoraj 60-odstotna.

Vladajoča stranka želi referendum o odcepitvi Republike Srbske

Foto: Matej Leskovšek "Rezultat referenduma ne pomeni prav veliko, ker je bil pričakovan," rezultate posvetovalnega referenduma komentira nekdanji slovenski veleposlanik v Srbiji in dober poznavalec Balkana Borut Šuklje. Kot pravi, je bilo veliko pomembnejše število državljanov, ki so odšli na volišča in dali referendumu določen pomen. "Težava pa je v tem, da se v tej udeležbi skriva vzdržnost dela prebivalcev entitete Republike Srbske, Bošnjakov in Hrvatov."

Dodik je v preteklosti že večkrat napovedal referendume na različne teme, a jih je tik pred zdajci vselej odpovedal. "Te referendume je veljalo razumeti kot preizkusni kamen za referendum o neodvisnosti Republike Srbske. Dodikova stranka je lani sprejela nov program, v katerem so se zavezali, da mora stranka zahtevati referendum o samostojnosti, če se do konca leta 2017 ne pokaže, da mednarodni sporazumi proizvajajo take učinke, da postaja Bosna in Hercegovina funkcionalna država."

Sta ogrožena stabilnost in mir na Balkanu?

Šuklje meni, da stabilnost in mir na Balkanu nista ogrožena. "A referendum pomeni začetek novih napetosti, nesoglasij, nerazumevanja v načinu delovanja Bosne in Hercegovine," pravi Šuklje. Izvedli so ga namreč kljub sklepu najvišje institucije v državi, ustavnega sodišča. "Republika Srbska izpostavlja nov odnos do državnih institucij," opozarja.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik po mnenju zahodnih diplomatov predstavlja največjo grožnjo miru in stabilnosti v Bosni in Hercegovini. Foto: Reuters

Sledi mednarodna izolacija Milorada Dodika

Mednarodna skupnosti referenduma ni komentirala, izpostavlja le, da so vse entitete dolžne spoštovati odločitve sodišča, in poudarja pomen vladavine prava. Kot poroča sarajevski časnik Dnevni avaz, je za mednarodno skupnost rezultat referenduma brezpredmeten, saj ga ne priznava.

Kot pišejo pri časniku, si bo mednarodna skupnost v prihodnjih mesecih prizadevala za politično osamitev predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Ta v tem trenutku pomeni največjo nevarnost za mir v Bosni in Hercegovini.

Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH: 

 

"Odcepitev Republike Srbske bi imela nepredstavljive posledice za Bosno in Hercegovino ter sosednje države," poudarja Valentin Inzko. Foto: Klemen Korenjak "Mir v Bosni in Hercegovini je še zelo krhek, tudi institucije so še na poti krepitve. Zato je obžalovanja vredno, kar se dogaja z odločitvijo ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine glede posvetovalnega referenduma na temo dneva Republike Srbske. Odločitev sodišča je treba spoštovati v celoti. Ali niso najlepši prazniki tisti, ko lahko sodelujejo vsi in nihče ni izključen? Samo za to je šlo pri odločbi ustavnega sodišča.

 

O tem, da se pripravlja teren za odcepitev Republike Srbske, nekateri špekulirajo, dejstvo pa je, da ima to v programu tudi vladajoča stranka te entitete. To bi seveda imelo nepredstavljive posledice za Bosno in Hercegovino ter sosednje države."