Nedelja, 28. 8. 2022, 19.20
1 leto, 8 mesecev
Bodo novi predsedniški kandidati kos nalogam, ki jih ima predsednik republike? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,75
19
"Predsednik za prav veliko stvari ni pristojen. Nekaj malega na področju obrambe, zunanjih zadev, kadrovanja," meni politolog Miro Haček s Fakultete za družbene vede. Strokovnjak za protokol in mednarodne odnose Boštjan Udovič pa izpostavlja, da ima predsednik veliko nalog, ki sicer niso zapisane: "Predsednik predlaga DZ, predlaga določene voljene funkcije, odpokliče in predlaga veleposlanike, podpisuje zakone – skratka ima kar nekaj zelo pomembnih nalog. Menim pa, da ima predsednik še cel kup nalog, ki niso zapisane."
Naš trenutni predsednik države Borut Pahor je sicer razpet med dva skrajno nasprotna svetova – polaganje venca in častno stražo ob zvoku orkestra na eni strani ter igranje v bendu in peko najrazličnejših dobrot na drugi strani.
"V slovenskem prostoru mora imeti avtoriteto"
Med nezapisanimi nalogami, ki jih ima predsednik republike, je nedvomno tudi stik z ljudmi. To pomeni udeleževanje različnih dogodkov in proslav. Cilj pa je veliko več kot le povezovanje – postati njihov obraz, ki jih zastopa in ob ključnih trenutkih tudi govori za njih.
Strokovnjakinja za kulturo vedenja in protokol Bojana Košnik Čuk pravi, da je med njegovimi nezapisanimi nalogami tudi avtoriteta: "Biti mora neka avtoriteta v slovenskem prostoru, ki je nam kot preostalim državljanom vzor v vsakem pogledu." Udovič pa še dodaja: "Predsednik je, če hoče ali noče biti, tudi pomembna moralna avtoriteta, zato more biti tudi povezovalni element, da povezuje vse elemente slovenske družbe."
Pomembna so tudi neformalna srečanja
Predsednik, ki je obraz države, ima v grobem bolj ali manj le protokolarno funkcijo. Med drugim tudi obiskovanje in sprejemanje tujih voditeljev. Ohranjanje dobrih mednarodnih odnosov je namreč izredno pomembno. V Sloveniji je trenutno na dvodnevnem obisku islandski predsednik Gudni Torlacius Johannesson, ki se bo v ponedeljek udeležil Blejskega strateškega foruma, kjer bo sodeloval na panelu voditeljev. Z vojaškimi častmi ga je na Kongresnem trgu sprejel predsednik države Borut Pahor. Skupaj sta se zavzela za diplomatsko rešitev ukrajinske krize, izpostavila pomembno vlogo Slovenije na Zahodnem Balkanu ter potrdila medsebojno naklonjenost med državama.
Košnik Čukova izpostavlja, da se marsikaj povezovalnega ali vsebinskega zgodi ravno takrat, ko se zavese zagrnejo – ob kakšni kavici ali kozarcu vina: "Mi pa tako hitro radi rečemo, da se zapravlja davkoplačevalski denar."
Predsednik mora skrbeti tudi za primeren način oblačenja
Takšna srečanja pa seveda zahtevajo veliko znanja – poznavanje kulturnih razlik, pravil pitja in hranjenja. Vse to in še več je treba preučiti o posamezni državi. Doma ali na tujem, predsednik mora skrbeti tudi za primeren način oblačenja.
Košnik Čukova opozarja, da je nespametno oziroma popolnoma neprimerno, če oseba s takšno funkcijo na kraj kakšnih poplav ali potresov pride s kravato ali suknjičem: "Takrat pa le škornje, gojzarje, pa bo to čisto primerno.
Kako se bo s to funkcijo znašel njegov naslednik?
Predsedniški svet je torej svet pravil. Protokol, poudari Košnikova, so umetno izmišljena pravila, zato pogosto pride do napak. A kot pravi, "trenutnemu predsedniku Pahorju v protokolarnem smislu nimamo kaj očitati, vedno se je dobro znašel". Pojavi se torej vprašanje, kako se bo s protokolom spopadal njegov naslednik.
"Zagotovo ne moremo reči, če pogledamo ta volilni nabor, ki ga imamo pred seboj, da so to ljudje, ki so že oboroženi z določenim znanjem. Ko se pokaže, kaj še manjka, so potem določene svetovalne službe, ki svetujejo in pomagajo," pojasnjuje Košnik Čukova.
Čez dobre štiri mesece bo predsednik Borut Pahor po desetih letih predal predsedniški stolček nasledniku, kako se bo ta odrezal, pa bo pokazal le čas.
19