Bo šel predsednik Pahor s trebuhom za kruhom?

V intervjuju za Dnevnik je predsednik države Borut Pahor napovedal, da doma končuje politično kariero in da se v domačo strankarsko politiko ne bo vrnil. Kaj konkretno to pomeni, ne želi pojasnjevati, saj pravi, da se popolnoma posveča svojim obveznostim v trenutnem mandatu. Čeprav ponovne kandidature za predsednika države ne zanika, smo zbrali nekaj izzivov, ki bi se jih Borut Pahor glede na svoje dozdajšnje izkušnje lahko lotil v tujini.

Kaj je predsednik Pahor že počel? Borut Pahor je politolog smeri mednarodni odnosi, za svoje diplomsko delo pa je prejel Prešernovo in Zoretovo nagrado. Politično kariero je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije in bil pozneje poslanec državnega zbora, ko je bil član različnih odborov za mednarodne, evropske in obrambne zadeve. Bil je tudi član Izvršnega odbora Mednarodne parlamentarne organizacije, vodil je slovensko delegacijo v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Bil je predsednik stranke ZLSD, predsednik državnega zbora in predsednik vlade. Med letoma 2004 in 2009 je bil evropski poslanec in član odbora za proračunski nadzor, član odbora za ustavne zadeve ter podpredsednik delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Hrvaška.

In kaj bi predsednik Pahor lahko počel v tujini? Predsednik Evropskega sveta Predsednik Evropskega sveta je druga najpomembnejša politična funkcija v EU, takoj za predsednikom Evropske komisije. Pahor bi z imenovanjem nedvomno dosegel vrh svoje politične kariere, postal bi politik v središču pozornosti svetovne javnosti. Njegovo delo bi vključevalo predsedovanje zasedanjem Evropskega sveta in vodenje njegovega dela, pripravljanje zasedanj ter krepitev povezanosti med člani sveta. Pristojen bi bil tudi za zunanje zastopanje EU.

Od 1. decembra 2014 je predsednik Evropskega sveta nekdanji poljski premier Donald Tusk. Njegov mandat traja dve leti in pol in se lahko enkrat podaljša.

Generalni sekretar Sveta Evrope Gre za precej nevpadljivo, a ne nepomembno funkcijo. Pahor bi imel kot generalni sekretar Sveta Evrope nalogo gradnje večje enotnosti med članicami, boril bi se za zaščito skupnih idealov in načel ter se trudil zagotavljati ekonomski in socialni napredek. Delo, ki mu je pisano na kožo, vprašanje pa je, ali Pahorja mika medijsko neizpostavljena funkcija.

Trenutno svoj drugi mandat na položaju generalnega sekretarja opravlja nekdanji norveški zunanji minister, predsednik vlade in parlamenta Thorbjørn Jagland. Funkcijo bo opravljal do sredine leta 2019.

Generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Med hladno vojno je imel Ovse ključno vlogo pri ohranjanju trhlega miru med zahodno- in vzhodnoevropskimi državami. Z demokratizacijo, ki jo je doživela Vzhodna Evropa po padcu berlinskega zidu, je padla tudi pomembnost organizacije.

Če bi Pahorja države članice imenovale za generalnega sekretarja, bi moral delovati kot predstavnik predsedujoče države. Odgovoren bi bil tudi za administrativni, finančni in kadrovski del delovanja Ovseja. Funkcija, ki se je prekaljen politik, kakršen je Pahor, bolj otresa kot pa veseli.

Svoj drugi triletni mandat, ki se izteče leta 2017, na položaju generalnega sekretarja organizacije Ovse opravlja italijanski diplomat Lamberto Zannier.

Generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva (Nato) Borut Pahor bi z imenovanje za generalnega sekretarja zveze Nato dosegel nov mejnih v slovenski politiki. Dnevni stiki z najvišjimi predstavniki držav zveze ter odločanje o obrambnem načrtovanju in skupnih politikah s področja varnosti bi postali del njegovega vsakdana. Obenem bi zasedal mesto glavnega predstavnika Nata v pogajanjih z drugimi državami oz. mednarodnimi organizacijami.

Postal bi politik v centru pozornosti svetovne javnost. Njegove sanje bi postale resničnost. Položaj generalnega sekretarja od oktobra lani zaseda nekdanji norveški premier Jens Stoltenberg. Mandat traja štiri leta, v primeru soglasja vseh držav članih pa se mandat generalnemu sekretarju lahko podaljša za dodatno leto ali dlje.

Direktor agencije ZN za boj proti drogam in organiziranemu kriminalu Boruta Pahorja v skoraj tridesetletni politični karieri ni prizadela nobena omembe vredna afera. Prav zato bi mu priporočali vodenje agencije Združenih narodov za boj proti drogam in organiziranemu kriminalu. S svojimi izkušnjami pri zavzemanju za pravno državo, kriminalno neomadeževanostjo in zdravim načinom življenja bi lahko svoje izkušnje delil s preostalimi državami.

Generalnega direktorja agencije imenuje generalni sekretar Združenih narodov. Od leta 2010 jo vodi ruski diplomat Jurij Fedotov.