Državnemu svetu ni uspelo zrušiti dviga denarne socialne pomoči

Po vladnem predlogu novele bi se znesek minimalnega dohodka oziroma denarne socialne pomoči z junijem zvišal z veljavnih 297 na 331 evrov. Levici je nato v državnem zboru uspelo z dopolnilom k vladnemu predlogu novele, po katerem bo znesek od začetka junija do konca leta znašal 385 evrov.

Finančno ministrstvo ni naklonjeno noveli

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je ob tem pojasnila, da gre za uskladitev zneska z izračunano višino iz leta 2009, po kateri 385 evrov pomeni višino minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov, ki še omogočajo preživetje posameznika.

Na drugi strani na ministrstvu za finance po besedah državne sekretarke Saše Jazbec niso naklonjeni noveli, ki pomeni takšen poseg v javne finance. Kot je dejala Jazbečeva, to namreč pomeni oddaljitev od poti stabilnosti javnih financ.

Velov: Država se ne bi smela igrati s prometno varnostjo

Državni svetnik Igor Velov je na seji v imenu predlagateljev veta pojasnil, da ne nasprotuje dvigu socialnih prejemkov, nasprotuje pa načinu, na katerega bi se za to zagotovila sredstva. Kot je dejal, je namreč načrtovano, da bi večino sredstev zagotovili iz postavke, načrtovane za obnavljanje cest.

Gre za prometno varnost, za varnost občanov, zato takšnega ravnanja ne podpira, saj gre po njegovem mnenju za nepremišljeno in nevarno igro. Obenem je spomnil, da državni svetniki glasujejo samo o odložilnem vetu na novelo in da je odgovornost za sprejetje zakonodaje na strani državnega zbora.

Rožič: 385 evrov ne zagotavlja eksistenčnega minimuma

Razprava državnih svetnikov je pokazala zelo različne poglede glede obravnavane tematike. Svetnik Ladislav Rožič je opozoril, da "luknje na cestah postavljamo pred naše občane". Predvidenih 385 evrov po njegovem mnenju ne zagotavlja eksistenčnega minimuma.

Državna svetnica Marija Lah je potrdila, da ima Slovenija solidno gospodarsko rast, vendar pa se je pri tem treba tudi vprašati, kakšna je naša produktivnost. Po njeni oceni je tu še veliko prostora za izboljšanje.

Svetnica Branka Kalenić Ramšak je opomnila, da je tehtanje med cestami in reveži brezpredmetno. Tudi po mnenju Branimirja Štruklja gre za tekmovanje med ljudmi, ki nimajo kaj dati v lonec, in asfaltom.

Dejan Crnek se je na drugi strani vprašal, kateri resen zakon predvideva finančne posledice le za obdobje pol leta. Da je novela neprimerna, ker nima finančne podlage, je dejala tudi Bojana Potočan.

Kovšca: Koalicija si je umila roke in vroč kostanj predala svetnikom

Davorin Terčon je opozoril, da se v času pred volitvami sprejema vse preveč nespametnih zakonov. Lidija Jerkič je opomnila, da nekatere očitno bolj skrbijo javne finance kot pa državljani.

Da zakon preprosro ni dober in da je problematičen tudi način, na katerega ga je državni zbor sprejel, je menil Branko Tomažič. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je dodal, da je imela koalicija dovolj časa za sistemske rešitve za zmanjšanje revščine. Zdaj, ko je mandata skoraj konec, pa so si umili roke in vroč kostanj predali svetnikom, je opozoril.

Predlagatelji so sicer želeli, da bi državni svet o vetu glasoval tajno, vendar ta predlog ni bil izglasovan.