Četrtek, 7. 4. 2016, 15.59
6 let, 7 mesecev
Bi morali v Sloveniji prepovedati prodajo energijskih pijač mladoletnikom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,80
Posledice pitja vse bolj priljubljenih energijskih pijač so za zdravje otrok in mladostnikov lahko veliko tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Kakšna rešitev bi bila prepoved prodaje mladoletnikom?
Danes je 66. svetovni dan zdravja, ki je posvečen sladkorni bolezni. To je najpogostejša kronična bolezen. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je na svoji spletni strani zapisal, da je sladkorna bolezen v razvitem svetu vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja.
Sladkorna bolezen se vse pogosteje pojavlja tudi v Sloveniji – od leta 2010 do 2014 se je število bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila, povečalo za 12,5 odstotka, tako da je leta 2014 zdravila za zniževanje krvnega sladkorja pri nas prejemalo že 104.550 bolnikov. V Sloveniji naj bi bilo vseh sladkornih bolnikov 130 tisoč.
Slovenski otroci na vrhu po pitju sladkih pijač
Število bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji se je v 20 letih podvojilo. Nezdravo življenje pa najbolj prispeva k nastanku sladkorne bolezni tipa 2. Še zlasti pomembno je vedenje mladih.
"Naši otroci in mladostniki so po pitju sladkih brezalkoholnih pijač na vrhu evropske lestvice. To daje slutiti, da bomo čez leta, če tega ne omejimo, imeli veliko potencialno tveganje za nastanek diabetisa 2 v starejših letih," je povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc za Val 202. Predloga, da bi obdavčili sladke pijače, vlada ni sprejela.
V Sloveniji več kot polovica mladostnikov uživa energijske pijače
Sedem litrov energijske pijače na mesec
Nismo pa samo Slovenci tisti, ki razmišljamo, kako mladim preprečiti prekomerno uživanje sladkih pijač. V Latviji so tako, zaradi prevelike količine sladkorja, mladoletnim že prepovedali prodajo energijskih pijač. Hrvaška evroposlanka Biljana Borzan pa je, po pisanju Jutarnjega lista, že opozorila Evropsko komisijo na problem pitja energijskih pijač med mladimi.
V študiji o uživanju energijskih pijač v 16 državah članicah iz leta 2011, ki jo je podprla Evropska agencija za varno hrano (EFSA), je ugotovljeno, da najbolj pogosto posegajo po energijskih pijačah prav mladostniki ( 68 odstotkov mladostnikov, starih med 10 in 18 leti). Med mladostniki je 12 odstotkov takih, ki veljajo za velike uživalce, saj v povprečju zaužijejo do 7 litrov energijskih pijač mesečno.
Po slovenskih podatkih več kot polovica mladostnikov uživa energijske pijače, in sicer ti zaužijejo po ocenah v povprečju 2,5 litra energijskih pijač mesečno, kar nas uvršča nekje v evropsko povprečje. V Sloveniji pa je delež tistih, ki pijejo energijske pijače, najvišji v skupini 15-letnikov, v tej skupini uživa energijske pijače že skoraj vsak drug mladostnik (50,6 odstotka).
Lani rekordna prodaja
Lani je bilo celo rekordno leto za prodajalce energijskih napitkov, saj naj bi prodali šest milijard pločevink tega napitka. Z vprašanjem energijskih napitkov in mladostnikov se zdaj ukvarja delovna skupina evroposlank, kjer bodo poleg Borzanove sodelovali tudi Britanki Glenis Willmott in Catherine Stihler, še poroča Jutarnji list.
Borzanova problematizira štiri dejstva, ko gre za uživanje energijskih pijač pri otrocih:
-
velike količine sladkorja,
-
uživanje kofeina,
-
navajanje na zelo sladek okus,
-
mešanje energijskih napitkov z alkoholom, kar je priljubljeno pri mladostnikih.
Mladoletnikom prepovedana prodaja energijskih pijač
Matej Gregorič in Urška Blaznik iz NIJZ sta nam razložila, da vse več držav razmišlja, kako omejiti dostop mladih do energijskih pijač. Na Švedskem se določeni proizvodi iz skupine energijskih pijač prodajajo lahko le v specializiranih prodajalnah in niso dostopne otrokom, mlajšim od 15 let. Na Madžarskem so v letu 2012 vpeljali dodatno obdavčitev energijskih pijač skozi posebno obliko "davka na zdravje".
Novost od leta 2015 je prepoved prodaje energijskih pijač mlajšim od 18 let v Latviji, ki naj bi ji letos sledila še Litva. Prav tako je prepovedano sponzoriranje ali oglaševanje teh pijač na prireditvah, kjer se zbirajo mlajši od 18 let, to je na glasbenih in športnih prireditvah, v šolah, kinematografih ipd.
Med mladostniki je 12 odstotkov takih, ki veljajo za velike uživalce, saj v povprečju zaužijejo do sedem litrov energijskih pijač mesečno.
Bomo Slovenci prepovedali?
Na ministrstvu za zdravje so nam o omejitvah za mladoletnike povedali: "Glede vprašanja o prepovedi menimo, da bi bila ta najučinkovitejši ukrep, predvsem če bi bila sprejeta na celotnem območju EU."
Tako na ministrstvu kot na NIJZ podpirajo specifične ukrepe omejevanja trženja energijskih pijač otrokom in mladostnikom, še posebej velja to za šolsko okolje, kjer so že zdaj v veljavi.
Otroci, zdravje in uživanje energijskih pijač
"Menimo, da redno uživanje energijskih pijač predstavlja resno tveganje za zdravje otrok in mladostnikov. Zaradi visokega vnosa kofeina in drugih sestavin lahko nastopijo fiziološke in vedenjske spremembe, ki vključujejo motnje srčnega ritma, krvnega tlaka, mišične krče, nervozo, tesnobo, ob višjih vnosih in v kombinaciji z alkoholom se pojavljajo tudi zastrupitve.
Otroci in mladostniki so zaradi nižje telesne teže izpostavljeni bistveno višjim odmerkom običajnih sestavin energijskih pijač v primerjavi z odraslimi, zato se tudi učinki močneje izrazijo. Energijske pijače so neprimerne za nadomeščanje tekočin, saj zaradi visoke vsebnosti kofeina pospešujejo izločanje vode iz telesa, kar povzroči dehidracijo in s tem škodljive posledice za zdravje ob (večji) telesni dejavnosti. Poleg tega energijske pijače pri otrocih in mladostnikih lahko povzročijo kemične zasvojenosti s kofeinom, kar po mnenju nekaterih raziskovalcev 'tlakuje pot' tudi za druge kemične zasvojenosti. Posledica uživanja energijskih pijač so tudi slabe spalne navade otrok in mladostnikov," pojasnjujejo na NIJZ.
