Sobota, 9. 7. 2022, 22.14
1 leto, 9 mesecev
Anže Logar o Golobovem zloglasnem seznamu: Tega se preprosto ne dela #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,09
140
Nekdanji zunanji minister Anže Logar se podaja v boj za predsedniški stolček.
"O tem sem razmišljal kar nekaj časa. K dodatnemu razmisleku me je spodbudilo naelektreno ozračje, ki ga spremljamo v zadnjem obdobju. Piko na i pa je dal predvsem tisti zloglasni seznam zaposlenih v času prejšnje vlade, ki ga je zahtevala Golobova vlada. S tem se izvaja res neprimeren poimenski pritisk. Demonizira se vse tiste, ki so v zadnjih dveh letih prispevali k temu, da je Slovenija dosegla rekordno gospodarsko rast, rekordno zaposlenost in odlično izpeljala predsedovanje. Tega se preprosto ne dela," je v intervjuju za Siol.net o tem, kaj ga je spodbudilo h kandidaturi za predsednika republike, povedal nekdanji zunanji minister Anže Logar.
Anže Logar se je rodil 15. maja 1976 v Ljubljani. Študiral je na ljubljanski ekonomski fakulteti, kjer je leta 2000 diplomiral, januarja leta 2006 pa je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Deset let kasneje, leta 2016, je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije.
V prvi in drugi vladi Janeza Janše je bil direktor Urada Vlade RS za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije pa je bil uradni govorec predsedstva. Leta 2014 in 2018 je bil izvoljen za poslanca stranke SDS.
Na lokalnih volitvah leta 2010 je bil na listi SDS izvoljen za svetnika v Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana. Ponovno je bil izvoljen tudi v letih 2014 in 2018. Leta 2018 je kandidiral za župana Mestne občine Ljubljana in se na koncu uvrstil na drugo mesto.
Julija leta 2014 je bil izvoljen za poslanca v DZ. V mandatu 2014-2018 je deloval kot član mandatno-volilne komisije, odbora za finance in monetarno politiko, za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije. V 7. sklicu DZ je predsedoval Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji. Julija 2018 je bil drugič izvoljen za poslanca v DZ. V mandatu je deloval kot član odbora za finance in za zunanjo politiko. Bil je predsednik Komisije za nadzor javnih financ.
Ob nastopu 14. vlade RS marca 2020 je bil imenovan za ministra za zunanje zadeve. Anže Logar bo kandidiral na predsedniških volitvah 2022, kandidaturo pa bo vložil s podpisi državljanov.
Ste bili prejšnji teden presenečeni, ko ste na Siol.net prebrali, da kandidirate za predsednika republike?
Z vidika novice ne, saj sem se takrat že odločil. Me je pa presenetilo, da je informacija prišla v javnost.
Kakšna so bila mnenja na izvršilnem odboru, ko so govorili o vaši sicer nestrankarski kandidaturi?
Pozitivna. Ampak saj veste, da nikoli v preteklosti nisem komentiral znotrajstrankarskih razprav in jih tudi v prihodnje ne bom.
Pričakujete podporo NSi, SLS in drugih bolj desnih strank?
Napovedanih je že kar nekaj kandidatur. Kako ocenjujete ostale kandidate? Tokrat so kandidaturo napovedale v večini ženske z različnih področij, z različnimi karierami in vse dobro poznane javnosti.
Kampanjo sem zastavil nekoliko drugače. V času naslednjih treh mesecev bom ljudem predstavljal svojo vizijo razvoja Slovenije, odgovore na izzive, ki so pred nami, in prioritete, ki so po mojem mnenju za Slovenijo ključnega pomena za boljšo prihodnost. In predvsem, da je treba sodelovati. S temi sporočili želim ljudi prepričati, da je čas za kandidata, ki je s svojim dosedanjim delom dokazal, da zna vključevati.
Verjamem, da se bo vsak od kandidatov v tekmo podal z neko svojo vizijo, namenom. Med kampanjo se ne nameravam primerjati z drugimi kandidati, to prepuščam volivcem. Oni bodo znali najbolje oceniti posamezne kandidature.
Kdaj ste sprejeli dokončno odločitev, da se podajate v tekmo za predsednika republike?
O tem sem razmišljal kar nekaj časa. K dodatnemu razmisleku me je spodbudilo naelektreno ozračje, ki ga spremljamo v zadnjem obdobju. Piko na i pa je dal predvsem tisti zloglasni seznam zaposlenih v času prejšnje vlade, ki ga je zahtevala Golobova vlada. S tem se izvaja res neprimeren poimenski pritisk. Demonizira se vse tiste, ki so v zadnjih dveh letih prispevali k temu, da je Slovenija dosegla rekordno gospodarsko rast, rekordno zaposlenost in odlično izpeljala predsedovanje. Tega se preprosto ne dela.
Kandidiram tudi zato, ker je čas, da prelomimo s politično "kulturo" glasovanja "proti" in začnemo s političnim sodelovanjem "za", za dobro Slovenije, za prihodnost.
"Kandidiram tudi zato, ker je čas, da prelomimo s politično 'kulturo' glasovanja 'proti' in začnemo s političnim sodelovanjem 'za', za dobro Slovenije, za prihodnost."
Kako komentirate oceno Milana Kučana, ki je podprl Natašo Pirc Musar, in ne Marte Kos, saj da ni dobro, da ena stranka obvladuje vse najpomembnejše funkcije v državi?
Ampak je treba iti še korak dlje. Ni dovolj, da se najpomembnejše funkcije deli zgolj med strankami iste politične opcije, mora se razdeliti predvsem med opcijami. Le to zagotavlja ustrezen sistem zavor in ravnovesij, ki jih potrebujemo za zdravo demokracijo.
Ali se strinjate z mnenjem Roberta Goloba, da je nekdanji šef komunistov Kučan s tem "ustrelil kozla"?
Za prihodnost Slovenije je pomembno, da poskušamo poiskati najboljše, kar je v vsakem izmed nas. Mislim, da je predsedniška kampanja čas, da se to čim bolj jasno razloži. V kampanji se zato ne bom ukvarjal s posameznimi izjavami, ne duhovitimi ne pikrimi. Bo pa zaradi takšnih izjav kampanja zagotovo zanimivejša.
Še aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju so marsikdaj očitali, da se o pomembnih zadevah ni izrekel. Se s to oceno strinjate?
Predsednik Pahor je bil dvakrat izvoljen za predsednika republike, obakrat z absolutno večino. Trudil se je iskati soglasja znotraj slovenskega političnega prostora. V času najhujše covid-19 krize on ni demagoško navijal za to ali ono stran, ampak poskušal združiti različne poglede. Mislim, da je s tem dal zelo pomembno sporočilo svojega mandata - v krizi je treba stopiti skupaj. Slovenija ne potrebuje moralnega razsodnika, ampak nekoga, ki z legitimnostjo večinske podpore išče stvari, ki povezujejo, in tako dosegati napredek. V tej smeri vidim funkcijo predsednika republike. Iskati tisto, kar nas povezuje, zato da lahko naredimo korak naprej.
"Mogoče bodo prvi koraki majhni, ampak ravno zaradi teh majhnih korakov bodo lahko naslednji bistveno večji."
Predsedniki do zdaj so bili Milan Kučan, Janez Drnovšek, Danilo Turk in Borut Pahor. Kateri je bil po vašem mnenju najboljši?
Vse so izvolili z večino. Če pa že ocenjujem, kateri mi je najbližji, je glede na to, da prisegam na povezovanje in iskanje soglasja, meni najbližje Borut Pahor.
Kot zunanji minister ste se med drugim sestali z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom in tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Katero srečanje je bilo zanimivejše?
Obe srečanji sta bili zahtevni, terjali sta temeljito pripravo. Ravno zaradi izzivov, ki so pred nami, so mednarodni stiki tako pomembni. Omogočajo izvršilni veji oblasti neposreden stik z visokimi tujimi predstavniki, s tem pa boljši vpogled v način razmišljanja uradnih oblasti posamezne države. Tudi zaradi srečanja z ruskim zunanjim ministrom smo lažje "prebrali" posamezne korake Rusije pri napadu na Ukrajino. Rusija se je pri polni zavesti odločila kršiti vse norme, konvencije in mednarodne pravne podlage, ki so temelj Organizacije združenih narodov. Tudi zato sem tako glasen zagovornik Ukrajine v tej krivični vojni, ki jo agresor Rusija vrši nad njo.
Kaj mislite o vaši naslednici Tanji Fajon? So bili njeni koraki do zdaj pravi?
Držim se tistega nenapisanega pravila sto dni miru. Sto dni od prisege nove vlade še ni minilo in do tedaj ne nameravam komentirati njenega delovanja.
Kako ocenjujete prve poteze nove vlade?
Aktualna vlada zdaj glede obrambne in tudi zunanje politike zavzema drugačna stališča, kot pa je napovedovala. Kako gledate na to?
Kar se tiče varnostne politike, tega ne bi rekel. Samo en obisk Madrida in Bruslja je bil potreben, da se je vladna politika, vsaj kar se tiče investicij v Slovensko vojsko in obrambne sisteme, prilagodila uradni politiki Nata. Demagoške izjave iz hiringov novih ministrov o zmanjšanju sredstev za obrambo so izginile. Še en primer, da bi bilo bolje, preden izrečeš podobno demagoško obljubo, spiti kakšno kavo s kolegi, državniki članic Severnoatlantskega zavezništva in Evropske unije.
Ne pričakujem večjih odmikov in mislim, da bo ta vlada nadaljevala delo, ki je bilo zastavljeno že v času prejšnje vlade. Iskreno upam, da se politika do vojne v Ukrajini ne bo spremenila.
"Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to dejstvo ignorirali, težave ne bomo rešili." To je izjava premierja Roberta Goloba, ki jo je dal ob robu vrha Nata v Madridu in ki je vzbudila precej pozornosti, tudi mednarodne. Kako vi komentirate to njegovo izjavo?
Moji tesni stiki z državami iz regije ne potrjujejo teh besed.
"Iskreno upam, da se politika do vojne v Ukrajini ne bo spremenila."
V stranki SDS ste prejšnjo sredo vložili podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembi Zakona o Vladi RS. Koalicija vam očita, da jim nagajate. Kako to komentirate?
To vprašanje z vidika mesta predsednika republike ni pomembno. Vlada lahko deluje s 15, 20 ali 25 ministri. Raje sicer manj. Bolj je pomembna kvaliteta delovanja. Razumeti morate, da kot kandidat ne bom posegal v dnevnopolitična dogajanja. Tudi nisem dal svojega podpisa pod iniciativo.
Pahor je znan tudi po tem, da zasebne trenutke rad deli na Instagramu. Tudi vi ste kar dejavni na družbenih omrežjih. Na Facebooku ste objavili, da ste si zadali prav poseben izziv: osvojiti čim več vrhov iz knjižice 30 vrhov Slovenije. Kako vam gre in zakaj ravno gore?
Na začetku sem res dejal, da jih bom poskušal osvojiti kar največ, a po nekaj epizodah sem sklenil, da bom osvojil kar vseh 30 vrhov. Res mi je simpatična ideja, da se ob 30-letnici slovenske državnosti izda brošura z naborom 30 vrhov. Sem športnik, rad hodim in v tem sem našel izziv z vsebino. Sledim potem, srečujem ljudi in jih vabim, da se mi pridružijo na poti. Slovenci smo znani gorniki, to je zdrava kultura. Imamo naravno danost - razgibano geografijo - in prav je, da množično obiskujemo naše gore.
Anže Logar je ljubitelj športa, predvsem pohodništva. Dvakrat je prehodil Jakobovo pot ali El Camino, zdaj pa si je zadal nov cilj: osvojiti želi 30 slovenskih vrhov iz brošure, ki so jo izdali ob 30-letnici slovenske državnosti.
Dvakrat ste prehodili tudi Jakobovo pot ali El Camino. Vsi, ki se podajo na El Camino, govorijo o novih spoznanjih, celo o tem, da so na poti doživeli razsvetljenje. Kako je bilo pri vas?
Prvič sem prehodil okoli 25 kilometrov na dan, drugič pa okoli 35 kilometrov dnevno. Najlepši spomin je na prijaznost ljudi, ki jih srečuješ na poti. Srečuješ pohodnike in se z vsakim pozdraviš. Po mesecu dni ti to preide v kri. Ko sem se vrnil domov, se sprehajal po Ljubljani, sem vsakega, ki mi je prišel nasproti, prav tako pozdravil. Presenečenje - redki so odzdravili, večina jih je samo čudno pogledala. Videl sem to razliko med sproščenostjo, ki jo dosežeš na poti in z vsakdanjim življenjem, kjer je vsak preobremenjen s svojimi problemi. Camino je dobra izkušnja že zato, ker ti da obilico časa, da premisliš in stvari postaviš na svoje mesto. Razume tisti, ki je imel to izkušnjo.
140