Ali čezatlantsko partnerstvo prinaša več ali manj delovnih mest?

Skoraj štiristo organizacij se je na ravni Evropske unije povezalo v iniciativo proti Čezatlantskemu trgovinskemu in naložbenemu partnerstvu (TTIP) med EU in ZDA, v Sloveniji je v okviru Koalicije proti tajnim sporazumom aktivnih nekaj več kot 20 organizacij, političnih strank in sindikatov.

Sporazum je namenjen odpravi trgovinskih ovir v mnogo sektorjih, s čimer naj bi se blagovna menjava med EU in ZDA olajšala in povečala.

Očitki nevladnih organizacij V koaliciji pozivajo k prekinitvi pogajanj in nasprotujejo sklenitvi sporazuma. Prepričani so, da so pogajanja preveč skrita javnosti, in pozivajo pogajalce, naj ne popustijo prevelikemu interesu multinacionalk.

Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije svari predvsem pred sistemom reševanja sporov med vlagateljem in državo, imenovanim ISDS. Označuje ga kot paralelni pravni sistem, ki zaobide sistem posamezne države na račun dobičkov posamezne multinacionalke. Po njegovih navedbah vključitev tega sistema v sporazum v praksi povzroči, da lahko multinacionalka toži državo zaradi morebitnih prihodnjih izgub zaradi določene nacionalne zakonodaje. Za zdaj tega sistema v TTIP ni.

Ogroža pravice in standarde Peter Majcen iz Konfederacije sindikatov 90 Slovenije meni, da sporazum "v imenu minimalne gospodarske rasti ogroža pravice in standarde, za katere smo se v Evropi dolgo borili".

"Vemo, da so standardi pridelave hrane v Ameriki popolnoma drugačni kot v Evropi. Naslednji korak bo, da bo mogoče tako hrano pridelovati in predelovati tudi v Evropi. Kajti z vidika konkurenčnosti se temu ne bomo mogli upreti. Kratko bo potegnil potrošnik," je prepričan Roman Žveglič iz Sindikata kmetov Slovenije.

"Ekonomsko gledano je Slovenija poraženka tega sporazuma v Evropski uniji," sklepa Andrej Gnezda iz mreže Plan B za Slovenijo.

Prehiter odpor Evropski poslanec Lojze Peterle (NSi/ELS) na očitke odgovarja, da gre za običajen postopek: "Pogajanja vedno potekajo za zaprtimi vrati, to ni nič novega. Za zdaj ni še nič odločeno, nič izpogajano. Konec koncev pa je dovolj ena država, da sporazum ne bo sprejet."

Opozarja na prehiter odpor: "Še preden je kdo besedilo zares pogledal, jih je postalo strah. Slovenci smo med vodilnimi v protiamerikanizmu, nekje za Sirijo in Irakom. Pravkar smo v EU s Kanado sklenili podoben sporazum, pa odpora ni bilo. Pripravljamo sporazum z Japonsko, pa se nihče ne razburja, čeprav so predpostavke in rešitve podobne."

Kaj o TTIP menijo tisti, ki so ga videli? Evropskim poslancem je besedilo TTIP na ogled v posebni varni sobi Evropskega parlamenta. Poslanci besedila sicer ne morejo spreminjati, pripravljajo pa priporočila, ki niso zavezujoča. Ko bo sporazum podpisan, ga bodo ratificirale države članice, Evropski parlament k tovrstnim sporazumom daje le soglasje.

Od slovenskih evropskih poslancev so si Franc Bogovič, Tanja Fajon, Igor Šoltes in Romana Tomc sporazum oziroma del sporazuma, ki jih zanima, ogledali, Milan Zver si ga bo, kot je dejal, ogledal aprila. Ivo Vajgl pravi, da njegovo sprejemanje spremlja prek svoje kolegice, ki je v politični skupini zadolžena za poročanje, Lojze Peterle pa trdi, da je vse, kar je pomembno, danes že na spletu. Odgovorov evroposlanke Patricije Šulin nismo prejeli.

Preglednost sprejemanja Milan Zver (SDS/ELS) postopek sprejemanja ocenjuje kot pregleden: "A določena stopnja zaupnosti je potrebna z vidika učinkovitih pogajanj. Sicer pa bodo končno besedilo sporazuma morale države članice tudi ratificirati, kar pomeni, da prav nič ne bo ostalo skrito javnosti, preden bo sporazum začel veljati."

Tanja Fajon (SD/S&d) je bolj zadržana: "Evropska komisija je sicer naredila nekaj korakov za povečanje preglednosti, pa tudi glede obveščanja civilne družbe in strokovne javnosti o poteku pogajanj, vendar pa mora napraviti več. Omejen in občasen dostop do nekaterih dokumentov poslancem ne mogoča celotnega vpogleda v pogajanja."

Romana Tomc (SDS/ELS) postopek opisuje kot dokaj transparenten: "Vendarle moramo vedeti, da gre za največji trgovinski sporazum do zdaj, javnost je v skladu s tem vedno obveščena o poteku pogajanj."

Po mnenju Igorja Šoltesa (Verjamem/Zeleni) je postopek sprejemanja predolgo potekal za popolnoma zaprtimi vrati. Šele na podlagi pritiska državljanov Evrope se je zgodil premik k malo večji preglednosti, ki pa je še daleč od tiste, ki bi si jo želeli. "Ne razumem, zakaj se vsaj nekatere stvari ne pokažejo javnosti."

Kaj sporazum prinaša Sloveniji? O tem, kaj TTIP pomeni za Slovenijo, Fajonova pravi: "Pred koncem pogajanj je težko napovedovati, kaj sporazum prinaša Sloveniji. Vemo pa, kaj od njega pričakujemo: nove priložnosti za gospodarstvo in državljane, ki bodo pomenile nova delovna mesta, nove poslovne možnosti, prepoznavnost domačih blagovnih znamk in njihov dostop do novih trgov ter dostop do novih storitev."

"Preizkusni kamen TTIP bo področje kmetijstva in varne hrane, kjer bo sporazum ali stal ali padel. Sam bom zelo pozorno spremljal ti dve področji pri nadaljnjih pogajanjih, pri katerem v Evropi nikakor ne smemo dopustiti, da na šahovnici TTIP ne bosta najprej žrtvovana evropski kmet in zdrava hrana," je prepričan Franc Bogovič (SLS/ELS).

"Štiričlanska družina naj bi letno prihranila 545 evrov" Igor Šoltes pa je do sporazuma zadržan: "Glede na podatke, s katerimi razpolagamo, ta sporazum za Slovenijo prinaša mnogo več negativnega učinka kot pozitivnega – za področje kmetijstva, kakovosti hrane, javnih storitev, izobraževanja."

Milan Zver navaja konkretne podatke: "Celovit sporazum bi Evropski uniji na letni ravni doprinesel 187 milijard evrov in ustvaril na sto tisoče novih delovnih mest. Poleg malih in srednjih podjetij bodo koristi imeli predvsem evropski potrošniki. Zadnje raziskave kažejo, da naj bi povprečna štiričlanska družina letno zaradi sporazuma prihranila kar 545 evrov." Tudi Tomčeva verjame, da bo TTIP za Slovenijo pozitiven, a dodaja, da je pomembno, da pri tem ne žrtvujemo veljavnih standardov, ki ščitijo pravice zaposlenih.