Aleksandra Pivec: Po volitvah bi sodelovala z ... #video

Foto: Bojan Puhek Kdo je Aleksandra Pivec?

Aleksandra Pivec se je rodila 26. marca 1972 na Ptuju. Leta 1999 je diplomirala, leta 2005 pa tudi doktorirala iz kemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Kot mlada raziskovalka se je zaposlila na omenjeni fakulteti, kasneje je kot strokovna raziskovalka delala v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra na Ptuju in ga je šest let tudi vodila. Bila je članica treh vlad. V vladi Marjana Šarca je bila leta 2018 imenovana na mesto ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dve leti kasneje je odstopila z mesta ministrice. Vložila je kandidaturo za predsednico stranke DeSUS in bila 18. januarja 2019 tudi izvoljena. V letu 2020 je zaradi afere o spornem obisku in prenočitvi na Obali, preiskovala jo je tudi protikorupcijska komisija, po izrečeni nezaupnici sama izstopila iz stranke. Za nekaj časa se je umaknila iz medijev, v začetku decembra 2020 pa uradno napovedala, da ustanavlja svojo politično stranko. Pivčeva je bila izvoljena za predsednico stranke Naša dežela. Je poročena in ima dva sinova. 

Že več kot dva tedna se zbujamo ob pretresljivih novicah in žalostnih prizorih iz Ukrajine. Vojna divja ne tako daleč od nas, med Slovenijo in Ukrajino je le Madžarska. Kako ocenjujete trenutno dogajanje v Ukrajini in ali po vaše obstaja kakršnakoli nevarnost za Slovenijo?

Vojna v Ukrajini je nekaj, kar je zatreslo svet, ravno ko smo izhajali iz zelo težke svetovne krize, ki jo za sabo pušča epidemija covida. Pravzaprav si ljudje še niso opomogli in že smo priča novonastali situaciji, ki predvsem v bližnjih državah, tudi v Sloveniji, povzroča nov pretres in veliko strahu. Zagotovo gre za nedopustno agresijo ene države na drugo suvereno državo. Rusija je v tem primeru povsem neopravičeno napadla Ukrajino in s tem seveda tudi suverenost, o kateri so se izrekli Ukrajinci. Vprašanje je, in tukaj obstajajo številne strategije in mogoči scenariji, kaj je pravzaprav v ozadju tega napada. Ali gre dejansko zgolj za poseg v dve neodvisni separatistični pokrajini v bližini ruske meje, ali je v ozadju kaj drugega. Zagotovo je tovrstno reševanje problemov nedopustno. Obstajajo diplomatske poti, ki bi morale na to vprašanje odgovoriti prej, ga rešiti in nikakor ne dopustiti te agresije.

Najbolj skrb vzbujajoči so cilji ruske politike, ki kažejo na to, da je Ukrajina le začetek Putinovih ozemeljskih teženj. Vojna se nevarno širi in geostrateški apetiti se ob pritiskih svobodnega sveta ne manjšajo, ampak dobivajo nove razsežnosti. Strah pribaltskih držav in Moldavije pred invazijo Rusije in nasilno vzpostavitvijo stanja pred razpadom Sovjetske zveze. Velikosrbske težnje v BIH, kitajski apetiti na Tajvanu, indijska neobsodba režima v Moskvi v varnostnem svetu ZN ... Celoten svobodni svet je na težki preizkušnji, zdi se, da do tretje svetovne vojne ni več daleč.

Prav gotovo je treba to vojno obravnavati skrajno resno in tukaj bo ključna enotnost Evropske unije, se pravi enotno evropsko stališče in tudi stališče zveze Nato, katere del je Slovenija. Tudi Slovenija bo morala znati najti konsenz, enotno rešitev, ki jo bomo delili z drugimi evropskimi državami, in ne to, kar se dogaja zdaj, ko se znotraj države iščejo različni pogledi in teorije. Ključna je zavezanost evropskim državam, EU in Nato in v skladu s tem mora biti tudi stališče Slovenije enotno. Samo enotnost, odločnost in boj svobodnega sveta z vsemi sredstvi sta porok miru v svetu. Vendar zadnja politična obsodba Poljske v času, ko je ta na svojih domovih (ne begunskih kampih) sprejela 1,5 milijona beguncev, pomeni, da Evropa izgublja še zadnje zaupanje ljudi v EU-institucije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Nato in ZDA vztrajno poziva, naj zaprejo zračni prosto nad Ukrajino. Za to se je zavzel tudi predsednik vlade Janez Janša. Kakšno pa je vaše mnenje glede popolnega zaprtja zračnega prostora nad Ukrajino?

Ne poznam vseh političnih ozadij, ki potekajo na političnih sestankih vodij evropskih držav in vodij zveze Nato, in zato težko govorim o zaprtju zračnega prostora nad Ukrajino. Znova bi poudarila, da mora biti Slovenija pomemben in ključen del dogovorov, ki jih bodo sklenili znotraj Nata in EU. Trenutek, ko bo v aktivnosti na kakršenkoli način vstopil Nato, pomeni dodatno grožnjo za večanje konflikta in posledično tudi možnost eskalacije, nenazadnje do razmer tretje svetovne vojne.

Vojno stanje, ki smo mu priča v neposredni bližini Evrope, tako odpira pomembna vprašanja. Predvsem vprašanja varnosti EU nasploh. EU se je znašla v zelo nehvaležnem položaju. Smo člani zveze Nato, ki ima v vseh evropskih državah svoje vojaške baze, na drugi strani je Rusija. Tako smo neposredno izjemno ogrožen del, ki bo prvi utrpel posledice neposredne eskalacije spora med zvezo Nato in Rusijo. V tem pogledu bo v prihodnosti treba razmišljati, na kakšen način lahko EU zaščiti svoje državljane in se izogne neposredni vpletenosti v vojno. Tukaj velja razmišljati o lastni obliki zaščite in varnosti. Drugo pomembno vprašanje je energetska odvisnost od vzhodnih držav, v tem primeru od Rusije, ter nenazadnje izjemno pomembna prehranska neodvisnost. Tukaj je ne samo Slovenija, ampak celotna EU, pred težkim vprašanjem, na kakšen način enotno, znotraj vseh držav EU, zavzeti stališče, kako bomo v prihodnjem srednje- in dolgoročnem obdobju zaščitili EU v vseh pogledih, se pravi varnostnem, energetskem in prehranskem smislu, in s tem zmanjšali veliko odvisnost od vzhodnih držav. 

"Najbolj skrb vzbujajoči so cilji ruske politike, ki kažejo na to, da je Ukrajina le začetek ozemeljskih teženj Putina. Vojna se nevarno širi in geostrateški apetiti se ob pritiskih svobodnega sveta ne manjšajo, ampak dobivajo nove razsežnosti." Foto: Bojan Puhek

Pretekli teden sta v Ljubljani potekala dva shoda: eden za mir in drugi za podporo Ukrajini. Kako komentirate to razdeljenost in očitke, da je šlo pri zadnjem za politično zlorabo?

Izjemno obžalujem, da tudi v času vojnega stanja na območju Evrope Slovenija ni sposobna enotnosti. V zadnjem času nas razdvajajo številna vprašanja, vse od oblikovanja zadnje obstoječe desnosredinske vlade in potem stanja s covidom. Ne morem mimo tega, da na to vprašanje odgovorim le z besedami, da je to nekaj nedopustnega. Vojna je nekaj sto kilometrov od nas, dogajajo se tragične situacije, priča smo številnim beguncem, materam in otrokom, ki bežijo iz države. Morali bi biti enotni, najti bi morali enotnost in se tako odzvati. Zato smo v stranki Naša dežela javnost in organizatorje shodov pozivali, naj to uskladijo, da z enotnim shodom podpremo Ukrajino, ki se je znašla pod agresijo Rusije.

Kaj menite o stavki šolnikov pred volitvami, kako komentirate njihove plače in stavkovne zahteve?

O poklicu učitelja je treba govoriti izjemno spoštljivo. Gre za poklic, ki našim zanamcem daje popotnico za poznejša življenjska obdobja. Gre za stavko, ki se nanaša na konec težkega obdobja, v katerem smo bili na preizkušnji vsi. Tukaj težko govorimo o tem, da so bili ravno učitelji tisti, ki so bili v tem obdobju veliko bolj izpostavljeni oziroma "oškodovani" kot pa delavci s kakšnih drugih področij. V tej krizi so veliko breme utrpeli zdravstveni delavci in številni podjetniki, lahko izpostavimo področje turizma in gostinstva. Ne znam si predstavljati situacije, da bi svoj težek položaj v obdobju covida ali pa v postcovidni krizi, ki prihaja zdaj, vsi izražali na takšen način, s protestom. Tukaj gre odgovornost iskati na strani sindikatov, kjer lahko govorimo o tem, da se tovrstne situacije zlorablja v predvolilne namene. Organizirano obliko protesta, ki bi seveda lahko bila izražena na drugačen način, za mizo, z dogovori, se izkorišča in protestira ravno obdobju, ko stopamo v predvolilni čas.

V tem pogledu želimo zaščititi učiteljski poklic. V stranki smo z ekipo širokega kroga strokovnih sodelavcev pripravili obsežno reformo šolskega sistema. Menimo, da je treba govoriti o tem, ali naš šolski sistem ustreza potrebam današnjega časa, ali ustreza potrebam trga dela. Pri tem je treba opolnomočiti učitelja, ne pa v prvi plan postavljati, na kakšen način je učitelj izpostavljen in ali je njegovo plačilo primerno oziroma neprimerno. 

"Človek bi mislil, da je vojna v neposredni bližini nekaj, kar bomo Slovenci enotno obsodili in glede česar bomo zavzeli enotno stališče." Foto: Bojan Puhek

Še dober mesec nas loči od parlamentarnih volitev. Kaj se dogaja v vaši stranki?

Stranka Naša dežela je stranka, ki je nastajala v zadnjem letu, in sicer na terenu. Je stranka, ki je nastala z veliko sodelovanja, pogovora z ljudmi, z različnimi deležniki, od ljudi, ki živijo na ruralnih območjih Slovenije, katerih glas se preredko sliši v politiki. To so kmetje, podjetniki, delavci, upokojenci. S temi ljudmi smo ne samo gradili močno in trdno mrežo stranke, ki ima danes 120 odborov, 2.500 članov in pokrite vse volilne okraje, ampak predvsem utemeljili programska izhodišča, na osnovi katerih je nastal program. Stranka Naša dežela odraža širši glas tihe večine Slovencev, ki se dnevno bori za svoje preživetje, obstoj, lažje pogoje dela, učinkovitejše okolje, nenazadnje dostopnost do storitev.

Nastala je izključno iz potreb ljudi, da se nekdo začne ukvarjati z njihovimi realnimi problemi in ne samo z vojno levo-desno, ki v bistvu ni drugega, kot kdo bo obvladoval več državnih podjetij in interesov. Zato je naš program zelo jasen – pomagati kmetom, da Sloveniji zagotovijo prehransko varnost in hkrati s tem tudi preživijo. Pomagati občinam in ljudem na podeželju, da ne bodo drugorazredni državljani brez dostopa do osnovne infrastrukture ter nujnih storitev. Pomagati vsem ljudem, da bodo imeli dostop do zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo, ter da bodo deležni poštenih sodnih, inšpekcijskih in drugih postopkov. Pomagati upokojencem, da dobijo pošteno pokojnino, in popraviti krivice, ki pomenijo, da z njo ne morejo dostojno živeti. Da pomagamo obrtnikom in podjetnikom, da jih bo država dojemala kot ustvarjalce dodane vrednosti, ne pa kot molzne krave za vedno večjo državno porabo. Pomagati otrokom, da bodo deležni sodobnega in prijaznejšega šolskega sistema, mladim, da bodo izkoristili svoj potencial, si ustvarili družine ter zagotovili svojo in tudi našo prihodnost. Vprašanja mladih so izjemo pomembna. Mladi so postali apatični do politike, ne zanimajo jih zgodovinska vprašanja. Na terenu od mladih pogosto slišimo, nehajte govoriti o drugi svetovni vojni, o partizanih in domobrancih. Zanimajo jih vprašanja življenja, kakovostno šolstvo, delovna mesta in stanovanjska problematika.

To so temelji, na katerih smo stranko postavili in pripravili korenite reforme šolskega, zdravstvenega in socialnega sistema. To bomo glasno zagovarjali, ne samo v predvolilnem obdobju, ampak tudi v prihodnje, če bomo lahko odločali. 

"Ljudje v tem obdobju potrebujejo pristen stik in bližino politike, da začutijo, da se politika še ukvarja z ljudmi in ji je mar za ljudi. Delo na terenu, prisotnost politikov med ljudmi je nekaj, kar ljudje izjemno pogrešajo, in tukaj verjamem, da je naša velika prednost." Foto: Bojan Puhek

Poslanka Mateja Udovč, nekdanja poslanka SMC, se je odločila za prestop v vašo stranko. Govorilo se je o prestopu poslancev DeSUS Ivana Hršaka in zdaj že nekdanjega člana stranke Branka Simonoviča. Kako daleč so pogovori? Se pogovarjate še s kom?

Mateja Udovč je prva poslanka, ki je prestopila v vrste Naše dežele. Prestopila je, ker delimo enak vrednostni sistem, enak način dela. Tudi v programskih razmišljanjih smo zelo usklajeni. Ta prehod je bil izjemno naraven, brez kakršnihkoli špekulacij ali pretiranih političnih kupčkanj.

Ne gre samo za omenjena dva poslanca, ki sta sicer že večkrat povedala, da razmišljata o upokojitvi, ampak sem sama kot predsednica stranke DeSUS s temi poslanci bila številne bitke za dobro upokojencev. To so ljudje, s katerimi smo v preteklosti sodelovali pri snovanju programov v dobro upokojencev in starejših generacij. Vsebinsko naravno nasledstvo, ki smo ga delali skupaj s temi poslanci, prenašamo v program stranke Naša dežela. Sama kot nekdanja predsednica in članica stranke DeSUS to vsebinsko nasledstvo nosim globoko v sebi in ga želim nadaljevati v nadaljnji politični karieri. V tem pogledu sta prestopa Ivana Hršaka in Branka Simonoviča znak nadaljevanja dela, čeprav nam mnogi očitajo naš razhod. Človeško se je zmotiti in podleči političnim pritiskom, o čemer sta tudi poslanca sama že govorila, in potem spoznati, da smo kot ekipa v vsebinskem delu dobro opravili delo za upokojence in ga bomo nadaljevali naprej. Ne glede na to, ali se bosta znašla na volilnih listah, ali bosta izvoljena, to delo nekako čutimo in ga želimo nadaljevati v prihodnosti.

Ste nekdanja predsednica stranke DeSUS in v enem izmed intervjujev ste dejali, da DeSUS počasi ugaša. Kar nekaj vzporednic lahko potegnemo med vašo stranko in stranko DeSUS. Bo stranka Naša dežela prevzela njeno mesto?

Kdo so izstopajoči kandidati, ki jih bo stranka ponudila na volitvah?

Med 88 imeni ne bi govorila o tem, kdo izstopa, ker zame izstopajo vsi. Listo smo tako kot stranko gradili vzporedno in ves čas poudarjali, da je to 88 ljudi, ki nosijo glas tihe večine. Med njimi so prepoznavni in delovni kmetje, ki dobro poznajo področje svojega dela ter probleme in izzive, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Na listi so podjetniki, upokojenci in izjemno veliko število mladih. Stranka ima močan odbor mladih, pripravili so svoj program, svoja stališča. Mladi do 35 let so na volilnih listah zastopani v 20 odstotkih. Če bi izpostavila enega, bi naredila krivico preostalim 87. Listo bomo predstavili 25. marca, ko imamo programski kongres stranke.

Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je Mediana opravila za RTV Slovenija, se vaša stranka z 2,8-odstotno podporo ne bi uvrstila v parlament. Verjamete javnomnenjskim raziskavam?

Javnomnenjske raziskave prebiramo, jih skrbno analiziramo. V obdobju meseca ali meseca in pol različne javnomnenjske raziskave namerijo od 2,8- do 6,3-odstotno podporo in že to vse skupaj postavlja pod velik vprašanj. Tukaj gre za vprašanje, kakšna metodologija se uporablja, kakšen je vzorec vprašanih. V svojem volilnem programu bomo kot zakonsko ureditev predlagali, da se pri javnomnenjskih raziskavah nujno navaja enotna metodologija, enoten vzorec vprašanih in seveda te podatke tudi objavi. Sama se z rezultati ne obremenjujem. Veliko dela smo opravili na terenu in veliko ljudi je slišanih. Verjamemo v podporo umirjeni, na jasne vsebine osredotočeni politiki, politiki, ki bo poskušala preseči izjemno eskaliran konflikt, ki ga čutimo v ozračju. Dostop do zdravnika, učinkovito šolstvo in vse drugo so vprašanja, za katera menim, da so ljudem veliko bolj prednostna kot to, katera ideologija bo na volitvah zmagala. 24. aprila bomo priča mnogo presenečenjem glede na to, da je situacija zelo posebna.

"V svojem volilnem programu bomo kot zakonsko ureditev predlagali, da se pri javnomnenjskih raziskavah nujno navaja enotna metodologija, enoten vzorec vprašanih, in seveda te podatke tudi objavi." Foto: Bojan Puhek

Stranka Naša dežela na volitve odhaja samostojno. Zakaj se niste povezali s stranko Povežimo Slovenijo?

Stranka, ki ima jasno postavljen vrednostni sistem in svoja programska stališča, ki je zgrajena na terenu iz velikega števila ljudi, ki si želijo drugačno politiko, je dovolj samozavestna in odločna, da gre sama v volilni prostor. Ni nas strah in ne zavračamo pogovora in sodelovanja s komerkoli. Nismo pa za tovrstna pragmatična povezovanja, ki ljudem dajejo občutek, da se povezujemo z namenom prestopiti parlamentarni prag. Spadamo v sredinski politični prostor, pripravljeni smo na dialog z vsemi, tako s Povežimo Slovenijo, kot strankami sredinskega, levega in desnega prostora, saj že s tem kažemo spoštovanje demokratičnih standardov, kjer je v ospredje treba postaviti spoštovanje različnosti in iskanje kompromisa med različnimi pogledi. Če se med seboj pogovarjamo vedno enaki, takšen dialog ne vodi k velikemu napredku. Treba je slišati različna mnenja, a če so ta mnenja glasna in kričijo, ni dobro in takrat je težko iskati kompromise. Zmaga ene ali druge ideološke opcije, ki jo zdaj želimo videti, pomeni poglabljanje konflikta in novo oddaljevanje od vsebinskih vprašanj in to zgolj samo na škodo državljank, državljanov in države.

Kot ste že večkrat omenili, ste se po volitvah pripravljeni pogovarjati in sodelovati. Ste lahko bolj konkretni? S kom bi šli raje v koalicijo: z Janezom Janšo ali Robertom Golobom?

Vprašanje Slovenije in slovenske politike ni ali Janez Janša ali Robert Golob. Vprašanja Slovenije so tista, o katerih sem govorila prej. Vsi se dobro zavedamo in 30 let govorimo o potrebi reforme šolskega sistema. Še vedno peljemo šolski sistem iz časa Jugoslavije, še vedno nismo naredili zdravstvene reforme. Bila sem članica treh vlad in vedno sem zagovarjala, da damo na mizo konkretne cilje in če smo se sposobni uskladiti v pogledih na reševanje ciljev, nimam nobenih težav s tem, da imamo vsak svojo ideologijo. Če bomo našli kompromis, da ljudem rešimo ta pomembna življenjska vprašanja, je popolnoma nepomembno, kaj kdo misli o drugi svetovni vojni in kakšen odnos ima do dogajanja po vojni. Zagotovo bomo spoštovali voljo volivcev in se najprej pogovarjali z zmagovalcem volitev. To je najvišji standard demokratičnih volitev. Če nam bo uspelo uskladiti naše poglede in spoštovanje drugih demokratičnih standardov, ki so predpogoj za vse, bomo seveda stopili v koalicijo z zmagovalcem volitev prednostno.

"400 evrov Aleksandre Pivec je bil največji korupcijski greh te države, 214 tisoč evrov visoka plača pa je nekaj, kar je danes postalo nekaj popolnoma sprejemljivega." Foto: Bojan Puhek

Kar zadeva Roberta Goloba, težko rečem, da dajem prednost sodelovanju z njim, saj od te stranke nismo videli niti ključnih programskih izhodišč niti imen. V tem trenutku zgolj izrekanje, da ne želijo sodelovati z obstoječo koalicijo, saj da vidijo številne probleme, ki jih ne bom naštevala. Na osnovi tega težko rečem, ali v tej vladi želim sodelovati z njim. Zelo rada bi videla programska izhodišča in ljudi, ki bodo sodelovali v tej stranki. Ključen trenutek za pogovore pa je seveda 24. april, ko bodo ljudje povedali, koga želijo v tej državi videti na prvi poziciji.

Predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je leta 2020 kot prvi mož GEN-I, sicer državnega podjetja, prejel 214 tisoč evrov neto prihodkov, bruto verjetno še enkrat toliko. Kako to komentirate? Vas so recimo "napadali", morali ste se zagovarjati zaradi nekaj sto evrov za nočitev v Izoli.

Plače Roberta Goloba ne bom komentirala. To plačo mu je nekdo dovolil izplačati, v tem primeru nadzorni svet. Ali je bilo to zakonito ali ne, ali so bile pri tem storjene kakršnekoli napake, o tem jaz ne sodim. O tem sodijo oziroma bi morale soditi tiste državne inštitucije, ki so sodile o moji napaki 400 evrov. Tukaj se mi postavlja vprašanje, ali v tej državi veljajo enaki kriteriji za obravnavo vseh primerov. V primeru mojih 400 evrov in plačane sobe je bilo kristalno jasno, kdo je plačal, kje je bila storjena napaka in kdo je stroške pokril. Nenazadnje sem zaradi tega primera z vseh funkcij tudi odstopila. Kje so danes te inštitucije in ali se ukvarjajo s tem, ali je bila v primeru izračuna in izplačevanja plače in nagrade storjena napaka? 400 evrov Aleksandre Pivec je bil največji korupcijski greh te države, 214 tisoč evrov visoka plača pa je danes postala nekaj popolnoma sprejemljivega. Za nas višina plače, če je usklajena med tistimi, ki nosijo posledice svojih odločitev, nadzornikov in lastnikov, ni nikoli problematična. Problematično pa je, če se prikroji resnico. Gospodu Golobu ne bi bilo treba prikrajati resnice o višini svoje plače, ne bi bilo treba prikazovati vsaj desetih resnic o tej plači. Videli smo veliko številk in kazanje plačilnih listin. Še vedno obstajajo poslovna poročila, kjer se to lahko jasno preveri. Če nimamo nobenih zadržkov in smo popolnoma mirni, odkrito povemo v prvi fazi in ne zavajamo državljank in državljanov.

Volilne kampanje za stranke predstavljajo velik finančni zalogaj. Kako se financira vaša stranka?

Stranka se financira po poti, ki jo zakon dovoljuje, torej iz članarin članic in članov. Nekaj sredstev torej pride z naslova članarin, nekaj od donacij, ki jih stranki kot fizične osebe namenijo člani, simpatizerji in podporniki. Naša volilna kampanja bo temu primerna. Veliko dela člani in simpatizerji stranke opravijo zaradi lastnega entuziazma. Po Sloveniji vsak dan delamo predstavitve, tako na stojnicah kot na različnih dogodkih. Tudi v prihodnje bo veliko dela opravljenega na terenu, veliko promocijskih materialov izobešenih na zasebnih zemljiščih. Resnično poskušamo izkoristiti vse možnosti, da kampanjo delamo z lastnimi resursi, z lastnimi ljudmi in z že omenjenimi zbranimi sredstvi.