Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
29. 2. 2024,
21.46

Osveženo pred

1 mesec, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,98

Natisni članek

SFRJ šolstvo izobraževanje

Četrtek, 29. 2. 2024, 21.46

1 mesec, 2 tedna

Albanščina in srbščina v slovenske šole? NSi bi šla na referendum.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,98
učilnica OŠ Vič | Glede predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje Jugoslavije se je vnela huda ideološka razprava. | Foto STA

Glede predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje Jugoslavije se je vnela huda ideološka razprava.

Foto: STA

Na odboru državnega zbora za kulturo so danes poslanci potrdili predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije. Z devet glasovi za in šestimi glasovi proti so ob predlogu zakona člani odbora podprli tudi koalicijska dopolnila, ki med drugim otrokom teh skupnosti omogočajo učenje maternega jezika. Razprava se je večinoma vrtela okoli dopolnitve 5. člena, ki so jo predlagale koalicijske stranke in po katerem bi otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogočili učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah.

V NSi so na predlog zakona vložili vrsto dopolnil, saj menijo, da je zakon ustavno sporen. Če dopolnil ne bodo sprejeli, pa bodo vložili zahtevo za posvetovalni referendum, so poudarili na novinarski konferenci. 

Po besedah poslanca Aleksandra Reberška so si v NSi ves čas prizadevali za boljšo integracijo tujcev, čemur pa predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ ne sledi. Zakon je tudi v neskladju z ustavo, na kar je opozorila že zakonodajno-pravna služba DZ (ZPS), je na današnji novinarski konferenci poudaril Reberšek.

Šola, pisanje, učenci, test
Novice Kaj so o predlogu zakona o osnovni šoli odločili na matičnem odboru DZ

Poslanec NSi Aleksander Reberšek napoveduje, da bodo v stranki, če koalicija njihovih dopolnil v drugi obravnavi predloga zakona ne bo sprejela, vložili pobudo za posvetovalni referendum. | Foto: STA , Poslanec NSi Aleksander Reberšek napoveduje, da bodo v stranki, če koalicija njihovih dopolnil v drugi obravnavi predloga zakona ne bo sprejela, vložili pobudo za posvetovalni referendum. Foto: STA , Slovenska ustava po njegovih besedah zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti. Za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji pa v ustavi po mnenju ZPS ni podlage, je poudaril.

V NSi so nad predlogom zakona zgroženi, menijo tudi, da je predlog v nasprotju z interesi Slovenije in njenih državljanov. Predlog namreč med drugim predvideva, da bo moralo ministrstvo za šolstvo za otroke pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v osnovnih in srednjih šolah omogočati brezplačno učenje njihovega maternega jezika in kulture.

NSi: Zakaj posebna privilegirana obravnava narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije?

To pomeni, da se bodo "albanski otroci učili albansko, srbski otroci srbsko, bosanski bosansko," je naštel Reberšek. V NSi se ob tem sprašujejo tudi, zakaj posebna privilegirana obravnava narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije.

Po mnenju NSi bi moralo biti državi v interesu, da pomaga otrokom, da se čim prej naučijo slovenskega jezika, kar je danes v osnovnih in srednjih šolah zelo resen problem.

Če koalicija dopolnil NSi v drugi obravnavi predloga zakona ne bo sprejela, bodo v Novi Sloveniji vložili pobudo za posvetovalni referendum. Prepričani so namreč, da bi si morali v Sloveniji prizadevati za integracijo tujcev in "da se mora vsak tujec, ki pride živet v Slovenijo, naučiti slovenskega jezika in sprejeti našo kulturo in običaje," je še poudaril Reberšek.

Levica: učenje maternega jezika le tam, kjer bo izkazan interes

Diametralno nasprotnega mnenja so v Levici, kjer poudarjajo, da je sprejetje predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v interesu vseh, saj krepi spoštovanje človekovih pravic in zagotavlja enakopravno integriranost novih manjšin v družbo.

Šola, razred
Novice Na osnovni šoli brez pouka slovenščine, ker ne najdejo učitelja

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je v odzivu poudaril, da predlog zakona naslavlja slovenske državljane, ki so del slovenske družbe že več generacij. "Žalostno je, da se gre NSi poceni in nevaren populizem na tej temi. Bojim se, da gre za jasen izraz ksenofobije. Kot država smo glede na vse zaveze, ki smo jih dali pred 34. leti, dolžni narediti vsaj ta prvi manjši korak k izpolnjevanju teh obljub. In to je vse bistvo našega zakona," je zapisal v odzivu.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pravi, da so v stranki prepričani, da je Slovenija za ureditev pravic pripadnikov narodov nekdanje SFRJ naredila premalo, čeprav je "v praktično vseh osamosvojitvenih dokumentih" priznala konstitutivnost narodov nekdanjih republik SFRJ in obljubila posebno skrb zanje. | Foto: STA , Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pravi, da so v stranki prepričani, da je Slovenija za ureditev pravic pripadnikov narodov nekdanje SFRJ naredila premalo, čeprav je "v praktično vseh osamosvojitvenih dokumentih" priznala konstitutivnost narodov nekdanjih republik SFRJ in obljubila posebno skrb zanje. Foto: STA , V Levici zavračajo navedbe NSi, da predlog predvideva, da bo moralo ministrstvo za šolstvo za otroke pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v osnovnih in srednjih šolah omogočati brezplačno učenje njihovega maternega jezika in kulture. "Naš predlog ne nalaga obveznega izvajanja dejavnosti, ampak spodbuja učenje maternega jezika in kulture ter sodelovanja javnih in zasebnih šol, če je za to izkazan interes," zatrjujejo v Levici.

Poudarjajo, da šole že zdaj izvajajo obšolsko dejavnost poučevanja jezika, če za to obstaja izkazan zadosten interes, pa bodisi da gre za kitajski, bosanski ali kateri drugi jezik, in imajo za to tudi predvidena sredstva v okviru letnih načrtov.

V Levici so prepričani, da je Slovenija za ureditev pravic pripadnikov narodov nekdanje SFRJ naredila premalo, čeprav je "v praktično vseh osamosvojitvenih dokumentih" priznala konstitutivnost narodov nekdanjih republik SFRJ in obljubila posebno skrb zanje.

"To med drugim potrjujejo tudi analize podatkov iz bivših republik SFRJ, ki so statuse in kulturne pravice manjšin že uredile," so zapisali. Na neprimerno ureditev pravic po navedbah Levice opozarjajo tudi številne domače in evropske institucije ter strokovnjaki s področja manjšin.

Pri predlogu zakona ne gre za nobeno privilegirano obravnavo, ampak za omogočanje narodnim skupnostim nekdanje Jugoslavije, da poleg slovenskega jezika ohranjajo stik tudi s svojo etnično in kulturno identiteto, so zatrdili v stranki. Poudarili so, da pripadniki narodnih skupnosti iz SFRJ tvorijo okoli 11 odstotkov prebivalstva.

Državni zbor o predlogu prihodnji teden

Državni zbor bo predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ obravnaval prihodnji teden. 

Ključna rešitev predlaganega predloga zakona je po besedah predlagateljice zakona Sandre Gazinkovski (Svoboda) uresničevanje kulturnih programov in projektov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. Predlog predvideva, da se bo financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ prek javnih pozivov oziroma javnih razpisov preneslo z javnega sklada za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo.

Druga ključna rešitev je, da bo svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa. Novo vladno posvetovalno telo bi tako nastalo s preoblikovanjem sedanjega sveta po vzporednici ustanovitve dveh drugih posvetovalnih teles vlade, namreč sveta za Slovence po svetu in pa sveta za Slovence v zamejstvu.

Predstavnik ministrstva za kulturo, Matevž Čelik Vidmar, je dejal, da predlog zakona na ministrstvu podpirajo. Ob tem je izpostavil, da predlog zgolj vzpostavlja celovit zakonodajnopravni okvir za lažje uresničevanje že obstoječih kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, ki so zagotovljene vsem državljankam in državljanom in prebivalkam in prebivalcem Slovenije na podlagi ustave.

V zakonodajno-pravni službi so medtem opozorili, da številni amandmaji, ki so jih sicer vložili v stranki Levica, Svoboda in SD, sledijo le manjšemu delu njihovih pripomb. Menijo tudi, da predlog zakona kulturnih pravic vsebinsko sploh ne definira, pa tudi ne ureja načina njihovega uresničevanja.

Nesreča na OŠ Miška Kranjca v Dravljah.
Novice V ljubljanski osnovni šoli s stropa odpadel omet, poškodovanih pet otrok #foto
Ne spreglejte