Sobota, 28. 9. 2013, 17.36
10 let, 2 meseca
Alarm za Slovenijo
"Dokler bomo čistili NLB, razkrivali slabe prakse, zniževali stroške, privatizirali nekaj malega, kar ima NLB v svojih naložbah, toliko časa se bodo pritiski in napadi na to upravo nadaljevali, če sem jaz v njej ali pa ne," je v intervjuju za Planet Siol.net povedal predsednik uprave NLB Janko Medja.
"Vedno, ko sem prišel v Slovenijo, ste imeli krizo. Še nikoli nisem bil tukaj, da bi ljudje rekli, razmere so čudovite," pa je v intervjuju dejal Ichak Adizes, svetovno znani guru menedžmenta in vodenja.
Angela Merkel je takoj po volilni zmagi omenila Slovenijo in njene banke. "Nikoli do zdaj še nisem slišal, da bi omenjali Slovenijo v glavnih televizijskih oddajah. Slovenija se do zdaj kot država, ki bi potrebovala pomoč, javno ni omenjala, sploh pa ne v nemških vladajočih krogih. "Če kanclerka kaj reče o tem, to pomeni, da so zadeve zelo resne," je dejal odvetnik Andrej Pitako.
Nemški Allianz je objavil Global Wealth Report 2013, v katerem so podatki glede finančnega premoženja državljanov posameznih držav za leto 2012. Poročilo obravnava 52 držav. Kot finančno premoženje se šteje premoženje, ki ga imajo državljani v vrednostnih papirjih, bančnih vlogah in zavarovanjih.
Pogledali smo, kaj prinaša predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oziroma interventni zakon.
Da je po njegovi oceni v Sloveniji vsaj tisoč otrok brez obveznega zdravstvenega zavarovanja, je povedal Aleksander Doplihar, vodja ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. Po njegovih besedah naj bi šlo predvsem za otroke Romov in brezdomcev ter za otroke, ki se pridružijo tistemu od staršev iz tujine, ki ima začasno prebivališče v Sloveniji.
"Pravne države ne morete vzpostaviti z vzgojo, kar ve vsak, kdor je imel majhne otroke ali psa, recimo. Kazen mora slediti tisti trenutek, mora biti sorazmerna (lahko tudi samo odločen "Ne!") in postopek ponavljate, dokler ga objekt ne ponotranji," piše naš kolumnist Miha Mazzini.
Na Agenciji RS za okolje (Arso) so opozorili, da se nam lahko zgodi, da še do konca stoletja na severnem polu ostanemo brez ledu, da se močno spremenijo kulture, ki jih bomo lahko pridelovali, in da bomo priča še pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom.