643 moških na kupu

Na mestu, kjer danes stoji največji zapor v Sloveniji, je do decembra 1942, ko so ga požgali in izropali slovenski partizani, stal dvorec Dob, ki je bil v lasti šentrupertske veje slovenskih plemičev Barbo-Waxensteinov. Pisni viri ga prvič omenjajo v 14. stoletju. Po koncu druge svetovne vojne je takratna oblast na istem mestu zgradila največjo kaznilnico v Sloveniji. Do takrat je bil največji zapor na območju Slovenije v Mariboru.

Od leta in pol do 30 let

Dob je naš največji zapor, v katerem so zaprti moški, ki so obsojeni na kazen, daljšo od leta in pol, pa vse do 30 let za zapahi. Takšnih je trenutno 15 obsojencev, med njimi Ivan Perić, ki prestaja kazen za umor svojih najbližjih, ali pa Bojan Žalik, ki prestaja kazen zaradi umora Janka Makoterja. Najbolj razvpita obsojenca, ki sta svoje kazni prestajala na Dobu, sta zagotovo serijska morilca Silvo Plutin Metod Trobec. Oba – Plut na Povšetovi v Ljubljani – sta za zapahi storila samomor.

Na 60 kvadratnih metrih tudi 15 obsojencev

Dob ima odprti, polodprti in zaprti oddelek (tako tudi vsi drugi zavodi), ki so med seboj ločijo po stopnji zaprtosti in omejevanja svobode gibanja. Zaprti oddelek lahko sprejme 449 obsojencev, polodprti oddelek v Slovenski vasi ima prostora za 70, odprti na Puščavi pa za 21 obsojencev.

Kljub pridobitvi iz leta 2011, dvema novima blokoma, v katerih so celice za eno oziroma največ tri osebe, je prostorska stiska velika, varnostno tveganje pa med večjimi v Sloveniji. Na 60 kvadratnih metrih je namreč zaprtih tudi po 15 obsojencev, zato je tudi konfliktov med njimi več. Po podatkih z dne 29. maja je na Dobu zaprtih 643 obsojencev, kar petina je tistih, ki so tam zaradi zločina zoper spolno nedotakljivost ali mladoletne osebe.

Dob kot edini zapor v Evropi omogoča prenočitev s partnerico

Zaradi dolgoletnih kazni edino v zaporu na Dobu obsojencem že nekaj časa omogočajo obisk partnerice tudi čez noč. Gre za edinstveno ugodnost v vsej Evropi. Kljub veliki koncentraciji podivjanih moških hormonov iz različnih vzrokov, kot so utesnjenost, odvzem svobode, odvisnost od drog ali alkohola, se je zadnji grob in krvav upor zgodil leta 1974. Trajal je pet dni.

Zadnji krvavi upor leta 1974; razlog – košarka

Zanetil ga je dežurni zavoda, ko je sredi košarkarske tekme med Jugoslavijo in ZDA ugasnil televizijo. Razlog je bil globlji: prenatrpanost zapora in neprimeren odnos zaposlenih do obsojencev, razlaga direktor Doba. O dogodku je pisatelj Drago Jančar napisal knjigo z naslovom Zvenenje v glavi.

Danes je drugače, obsojenci so deležni spoštljivega odnosa zaposlenih, ki upoštevajo človekove pravice. Imajo kup priložnosti za izobraževanje, za odvajanje od odvisnosti, za delo, s čimer se zamotijo čez dan, in za rešitev marsikaterih težav. Zaprti osebi je namreč odvzeta temeljna človekova pravica, pravica do svobodnega gibanja, zato zapor ni kraj, kjer bi si človek želel biti prostovoljno.

Z večino obsojencev je mogoče normalno komunicirati

Od lani, ko je Podržaj, ki je skoraj 30 let vodil največji zavod v Sloveniji, postal direktor URSIKS, nalogo direktorja po pooblastilu opravlja Bojan Majcen, sicer vodja oddelka za varnost: "Delo z obsojenci mi ni težko, saj je z večino mogoče precej normalno komunicirati, le nekaj odstotkov zaprtih je takšnih, ki povzročajo težave," pravi nekdanji komandir PP Trebnje.

Polodprti oddelek Slovenska vas

Obsojenci, vredni zaupanja

Na polodprti oddelek zavoda Dob v Slovenski vasi običajno namestijo obsojence, ki so osebnostno urejeni, ki na prestajanje zaporne kazni pridejo sami, niso varnostno tvegani, prav tako pa ni bojazni, da bi pobegnili. Ograje okoli zapora, ki lahko sprejme 70 ljudi, trenutno pa jih je tam 67, ni.

Režim na polodprtem oddelku je milejši, saj omogoča svobodno gibanje. Na tem oddelku je bil do začasnega odpusta nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež, nekaj časa pa tudi nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot, ki je zaradi zlorabe položaja v zadevi Istrabenz prestajanje kazni pet let in deset mesecev nastopil oktobra lani. A ga tam ni več, saj so ga premestili na zaprti oddelek. Kaj pa je storil? "Premeščen je bil zaradi spremenjene varnostne ocene," odgovarjajo na upravi. To verjetno pomeni, da se ni držal pravil. Družbo za zapahi bi mu moral delati tudi nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar, ki je bil v isti zadevi obsojen na sedem let zapora. A vrhovno sodišče je začasno zadržalo nastop kazni, kar pomeni, da je Bavčarju v svoji zahtevi za varstvo zakonitosti očitno uspelo prepričati vrhovne sodnike, da s postopkom sojenja ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Ali bo sodba v zadevi Istrabenz razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje ali pa bo Bavčar celo oproščen, še ni znano.

Odprti oddelek Puščava

Brez ograje in z mobilnimi telefoni ter internetom

Na odprtem oddelku zavoda Dob Puščava imajo obsojenci znotraj zaporskega sistema največ svobode. Poleg svobodnega gibanja, izhodov lahko uporabljajo internet in tudi mobilne telefone. V nekdanji kasarni, ki lahko sprejme 21 obsojencev, trenutno pa jih je tam 18, tako kazen prestajajo osebnostno zelo urejeni in neproblematični obsojenci. Med njimi je deset takšnih, ki so obsojeni na tako imenovani vikend zapor, kar pomeni, da so med tednom doma, ob dela prostih dneh pa na "vikendu". Nekdanja kasarna je skoraj del vasi, saj je ne obdaja ograja. Najbolj "slaven" prebivalec Puščave je bil prav gotovo prvak SDS Janez Janša, ki je tam zaradi zdaj razveljavljene sodbe v zadevi Patria preživel šest mesecev. Prvič v zgodovini zapora, kot je takrat dejal Podržaj, so imeli primer, da se je obsojenec skoraj vsak dan vozil na delo v parlament, kjer je opravljal delo poslanca. Malo pozneje sta se mu pridružila tudi upokojeni brigadir Tone Krkovič in podjetnik Ivan Črnkovič, soobsojena v zadevi Patria, a sta po odločitvi ustavnega sodišča zapor zapustila.