Torek, 9. 4. 2019, 21.14
5 let
Katere spremembe so potrebne, da bodo duševni bolniki ostali dalj časa v zaporu? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,58
4
Primer duševnega bolnika, ki je ugrabil mestni avtobus, in skorajšnja izpustitev prav tako bolnega vojaka, ki je pred petimi leti v Litiji ustrelil policista, odpira vprašanje, ali je pravosodni sistem pri nas preveč ohlapen.
Pet let zdravljenja v edinem bolnišničnem zaporu pri nas v Mariboru je najvišja mogoča kazen. Tam na takšne kaznjence pazijo pazniki, toda po petih letih gredo na prostost, kjer na njih ne pazi nihče več, ali pa v psihiatrične bolnišnice, kjer nanje pazijo le medicinske sestre. Ker je to tvegano in nevarno, je ena od mogočih rešitev posebna bolnišnica.
Po tem, ko obsojenec prestane obvezno zdravljenje na mariborski forenzični psihiatriji, ki traja največ pet let, se preseli izza rešetk. Tudi če je napoten na nadaljnje zdravljenje, je prost, brez obveznosti do države, brez paznikov, ki so nanj pazili na forenziki.
"Če govorimo o nadzorovani obravnavi po izpustu, potem je pod nadzorom sodišča oziroma izvajalcem javne obravnave," je za Planet pojasnil Miran Pustoslemšek, psihiater in vodja Enote za forenzično psihiatrijo.
Oblikovali so posebno skupino
Torej samo pod nadzorom zdravnikov in medicinskih sester. Na kar že vrsto let opozarjajo tudi pri varuhu človekovih pravic.
"Na tem področju ugotavljamo vrsto težav, tako pri sprejemu kot pri obravnavi in nastanitvi teh oseb," je razložil Ivan Šelih, namestnik Varuha človekovih pravic.
Zato se je oblikovala delovna skupina, v kateri je tudi mariborski psihiater Pustoslemšek, ki bi to spremenila.
"Namen te skupine je poiskati optimalne možnosti za namestitev oseb, ki pomenijo visoko varnostno tveganje," je dejal Pustoslemšek.
"Ves čas gre samo za ugotavljanje zdravstvenega stanja"
V veliko primerih gre vendarle za morilce. Robert Supančič je zaradi umora svoje mame v neprištevnem stanju preživel na forenziki tri leta, nato so ga izpustili. Spet je moril, žrtev je bil oče.
"Ves čas gre samo za ugotavljanje zdravstvenega stanja. In od tega je odvisno. V resnici bodo o tem sodili psihiatri, tako kot so pred 12 leti," je leta 2015 dejal Viktor Osim, Supančičev zagovornik.
Zdaj prestaja kazen 28 let zapora. Ob umoru očeta je bil namreč, kljub shizofreniji, spoznan za prištevnega.
Neprišteven je bil ob umoru policista Damijana Kukoviča v Litiji tudi Dušan Petrovčič, ki se je že prej zdravil zaradi shizofrenije.
"Krivi so mogoče tisti, ki so ga prej izpustili, ker se niso vprašali, kaj bo," je menila mama umorjenega Kukoviča.
Da bo skupina to uresničila, bo treba spremeniti dva zakona. Kazenski zakonik in zakon o duševnem zdravju.
"Praksa v drugih državah kaže, da imajo to problematiko ustrezneje pokrito, sploh z možnostjo trajnejšega nadzora v okviru kazenskega zakonika," je razlagal Pustoslemšek.
To je v načrtu tudi pri nas, seveda skupaj z ustanovo, kjer bodo nastanjeni ti pacienti. Optimistična napoved je, da se bo to zgodilo v dveh ali treh letih, so še poročali na Planetu.
4