Četrtek, 2. 7. 2020, 8.01
3 leta, 9 mesecev
30 let po odkritju bodo pokopali 12 umorjenih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,10
45
Predsednik vladne komisije za prikrita grobišča Jože Dežman opozarja, da država do zdaj ni zmogla toliko odločenosti, da bi vzpostavila učinkovit sistem identificiranja posmrtnih ostankov iz prikritih morišč in grobišč.
V Dolnjem Logatcu bo v petek pogreb 12 umorjenih neznancev, katerih posmrtni ostanki so bili izkopani iz apnenice pri Zaplani. Umorjene so odkrili že pred 30 leti, a jim jih v tem času ni uspelo identificirati.
Raziskovalci Inštituta za sodno medicino, preiskovalni sodnik, tožilec in policisti so si 6. junija 1991 ogledali prikrito morišče in grobišče v opuščeni apnenici v Zakovškem gozdu pri Zaplani. Posmrtne ostanke umorjenih so izkopali 26. septembra 1991. Gre za 12 moških, starih med 20 in 50 let, ki so bili zvezani z rdečo telefonsko žico in ustreljeni v glavo. Verjeten datum umora je 21. junij 1945. Domačini so verjeli, da vedo, kdo so umorjeni.
Kot je v sporočilu za javnost zapisal Jože Dežman, predsednik vladne komisije za prikrita grobišča, država do zdaj ni zmogla toliko odločenosti, da bi vzpostavila učinkovit sistem identificiranja posmrtnih ostankov iz prikritih morišč in grobišč. "V zvezi s tem sva z dr. Jožetom Balažicem pisala oblastem že leta 2008. Po vstopu v rov sv. Barbare so slovenske oblasti preprosto zmrznile. O identifikacijah smo se začeli znova pogovarjati šele po sprejetju zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev," opozarja Dežman.
Trenutno identifikacije opravlja forenzični laboratorij slovenske policije.
Svojci sami naročili identifikacijo posmrtnih ostankov
Dežman dodaja, da so družine, ki so domnevale, da so bili njihovi sorodniki umorjeni v apnenici v Zakovškem gozdu, same naročile identifikacijo. A nihče od tam umorjenih ni bil identificiran kot njihov sorodnik. "Kdo so umorjeni, kje so njihovi svojci?" se sprašuje Dežman.
Ta primer po njegovih besedah nazorno kaže, da je stabilen in trajen sistem identificiranja eden od pogojev, ki jih je Slovenija dolžna zagotoviti, če hoče uveljaviti osnovne standarde tranzicijske pravičnosti. Zato je bil vzpostavljen depo vzorcev za identifikacijo v Škofji Loki, za katerega skrbi policijski forenzični laboratorij.
Dežman se še sprašuje, kdo so nesrečniki, ki so bili umorjeni v apnenici. Kje so posmrtni ostanki tistih, ki jih iščejo njihove družine? Kdo je izvršil ta zločin in kdo ga je prikrival?
"To so vprašanja, na katera demokratična in pravna država odgovarja. Slovenija ob vseh zapletih, ki smo jim priča pri odkrivanju resnice o najhujših zločinih vseh časov na slovenskih tleh, to vendarle počne," še sklene predsednik komisije.
45