Nedelja, 12. 6. 2011, 14.47
8 let, 8 mesecev
20 let Slovenije v številkah
Življenjska doba se daljša, postajamo vse starejši - število stoletnikov se je v dvajsetih letih povečalo s 26 na 192. Dve tretjini prebivalcev je s svojim življenjem dokaj zadovoljnih.
Povečal se je delež tujcev v celotnem prebivalstvu
Na Statističnem uradu RS so v publikaciji z naslovom Sloveniji za 20. rojstni dan - slovenski statistiki, ki jo bodo predstavili v ponedeljek, pripravili zanimiv statistični pregled dogajanja v državi v dvajsetih letih samostojnosti.
Kot ugotavljajo, se je število prebivalstva v državi povečevalo zaradi pozitivnih selitvenih tokov s tujino, delež tujcev v celotnem prebivalstvu je leta 1995 znašal 1,5 odstotka, leta 2010 pa štiri odstotke.
Leta 2008 se je rodilo največ otrok
Rodnost v samostojni Sloveniji, ki se je začela povečevati v začetku zadnjega desetletja, je vrh dosegla v letu 2008, ko se je rodilo 21.817 otrok. Povprečno se je od leta 1991 do leta 2009 rodilo 1,06 dečka na deklico.
Slovenija postaja vse starejša. Od leta 2004 je število starejših (nad 65 let) večje od števila mladih (do 14 let). V dvajsetih letih se je število mladih zmanjšalo za 30 odstotkov, število starejših pa povečalo za 56 odstotkov.
Najhitreje se povečuje število najstarejših, torej starih 80 let ali več. Med letoma 1991 in 2010 se je okrepilo za 74 odstotkov na 80.170.
Sicer je bila povprečna Slovenka leta 1991 stara 38 let, v letu 2010 pa 43 let. Za moške se je povprečna starost zvišala za 5,7 leta: leta 1991 je bil povprečni Slovenec star 34 let, v letu 2010 pa 40 let.
Večina ljudi govori vsaj en tuj jezik
Vsaj en tuj jezik po ugotovitvah statistikov govori 92 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih med 25 in 64 leti, in sicer največ angleško, sledita nemščina in "srbohrvaščina". Po deležu prebivalcev, ki v omenjeni starostni skupini govorijo vsaj en tuj jezik, se Slovenija v EU uvršča na peto mesto.
Slovenci smo varčen narod
Po ugotovitvah statistikov smo Slovenci zelo varčen narod. Leta 2009 se je Slovenija po stopnji varčevanja gospodinjstev Slovenija med državami EU uvrstila na sedmo mesto. Povprečni prebivalec Slovenije je v letu 2009 za nakup hrane porabil mesečno 114 evrov, za obleko 36 evrov, za telefonske storitve 25 evrov - medtem ko je za mamila namenil pet evrov mesečno.
Najvišja stopnja gospodarske rasti je bila v letu 2007
Delo je za Slovence pomembna vrednota. Po rasti brezposelnosti v zgodnjih 90. letih (leta 1993 je število registriranih brezposelnih doseglo vrh s 129.087), je bila brezposelnost najnižja leta 2008, ko je bilo brez dela 63.216 oseb. Zaradi gospodarske krize se je ta v zadnjih dveh letih znova povzpela, število registriranih brezposelnih je konec leta 2010 znašalo 100.504.
Slovenija je po 8,9-odstotnem realnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 1991 najvišje stopnje gospodarske rasti dosegala v času konjunkture, predvsem v letu 2007, ko se je BDP realno okrepil za 6,9 odstotka; nato pa v letu 2009 zaradi krize zdrsnil za 8,1 odstotka.
V celotnem obdobju od leta 1991 do leta 2010 se je realno zvišal za 73 odstotkov, nominalno pa se je povzpel s približno 1,5 milijarde evrov v letu 1991 na 36 milijard evrov v letu 2010.
V letu 1995 je slovenski BDP na prebivalca po kupni moči dosegal 74 odstotkov povprečja sedemindvajseterice, leta 2009 pa 88 odstotkov tega povprečja.