20 let Slovenije v številkah

Življenjska doba se daljša, postajamo vse starejši - število stoletnikov se je v dvajsetih letih povečalo s 26 na 192. Dve tretjini prebivalcev je s svojim življenjem dokaj zadovoljnih.

Povečal se je delež tujcev v celotnem prebivalstvu

Na Statističnem uradu RS so v publikaciji z naslovom Sloveniji za 20. rojstni dan - slovenski statistiki, ki jo bodo predstavili v ponedeljek, pripravili zanimiv statistični pregled dogajanja v državi v dvajsetih letih samostojnosti.

Kot ugotavljajo, se je število prebivalstva v državi povečevalo zaradi pozitivnih selitvenih tokov s tujino, delež tujcev v celotnem prebivalstvu je leta 1995 znašal 1,5 odstotka, leta 2010 pa štiri odstotke.

Več je žensk kot moških Med prebivalci je več žensk kot moških - na enega moškega pride 1,02 ženske. Naravni prirast, torej razlika med živorojenimi in umrlimi, ki je bila med leti 1997 in 2005 negativna, je po letu 2006 znova pozitivna.

Leta 2008 se je rodilo največ otrok

Rodnost v samostojni Sloveniji, ki se je začela povečevati v začetku zadnjega desetletja, je vrh dosegla v letu 2008, ko se je rodilo 21.817 otrok. Povprečno se je od leta 1991 do leta 2009 rodilo 1,06 dečka na deklico.

Roka in Majo sta izpodrinila Luka in Lana Najpogostejša imena iz leta 1991 za dečke - Rok, Matej in Marko - so leta 2009 izpodrinili Luka, Nik in Žan, medtem ko so Majo, Anjo in Nino na lestvici najbolj priljubljenih imen zamenjale Lana, Eva in Sara.

Življenska doba se dviga Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se je zvišala: moški, rojeni 1991, lahko pričakujejo 70 let življenja, tisti, ki so na svet privekali leta 2009, pa 76 let. Tudi pričakovana življenjska doba ob rojstvu za ženske se je v omenjenem obdobju zvišala s 77 na 82 let.

Slovenija postaja vse starejša. Od leta 2004 je število starejših (nad 65 let) večje od števila mladih (do 14 let). V dvajsetih letih se je število mladih zmanjšalo za 30 odstotkov, število starejših pa povečalo za 56 odstotkov.

Najhitreje se povečuje število najstarejših, torej starih 80 let ali več. Med letoma 1991 in 2010 se je okrepilo za 74 odstotkov na 80.170.

Sicer je bila povprečna Slovenka leta 1991 stara 38 let, v letu 2010 pa 43 let. Za moške se je povprečna starost zvišala za 5,7 leta: leta 1991 je bil povprečni Slovenec star 34 let, v letu 2010 pa 40 let.

Vedno manj zakonskih zvez Število sklenjenih zakonskih zvez upada - v letu 2009 jih je je bilo sklenjenih 6542, kar je za petino manj kot leta 1991, medtem ko je bilo število razvez leta 2009 za 26 odstotkov višje kot leta 1991.

Večina ljudi govori vsaj en tuj jezik

Vsaj en tuj jezik po ugotovitvah statistikov govori 92 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih med 25 in 64 leti, in sicer največ angleško, sledita nemščina in "srbohrvaščina". Po deležu prebivalcev, ki v omenjeni starostni skupini govorijo vsaj en tuj jezik, se Slovenija v EU uvršča na peto mesto.

Povprečna plača se je nominalno povečala za 2144 odstotkov Povprečna mesečna neto plača, ki jo je prejel zaposleni leta 1991, je znašala (preračunano v evre) 43 evrov, leta 2010 pa 967 evrov. Nominalno se je torej povečala za 2144 odstotkov, realno pa za 79 odstotkov. Povprečna starostna pokojnina se je v omenjenem obdobju zvišala za 1889 odstotkov na 625 evrov.

Slovenci smo varčen narod

Po ugotovitvah statistikov smo Slovenci zelo varčen narod. Leta 2009 se je Slovenija po stopnji varčevanja gospodinjstev Slovenija med državami EU uvrstila na sedmo mesto. Povprečni prebivalec Slovenije je v letu 2009 za nakup hrane porabil mesečno 114 evrov, za obleko 36 evrov, za telefonske storitve 25 evrov - medtem ko je za mamila namenil pet evrov mesečno.

Povečale so se tudi cene življenskih potrebščin Cene življenjskih potrebščin so bile v letu 2010 v povprečju za 1155 odstotkov višje kot leta 1991. Za kilogram črnega kruha je bilo leta 1991 potrebno delati 19 minut, leta 2010 pa 25 minut, čas potrebnega dela za liter mleka se je skrajšal za šest na osem minut, za kilogram sladkorja je bilo leta 1991 potrebnih 25 minut, lani pa osem minut dela. Za Renaultov clio smo morali v letu 1995 delati 4389 ur in dve minuti, lani pa 1867 ur in 28 minut.

Najvišja stopnja gospodarske rasti je bila v letu 2007

Delo je za Slovence pomembna vrednota. Po rasti brezposelnosti v zgodnjih 90. letih (leta 1993 je število registriranih brezposelnih doseglo vrh s 129.087), je bila brezposelnost najnižja leta 2008, ko je bilo brez dela 63.216 oseb. Zaradi gospodarske krize se je ta v zadnjih dveh letih znova povzpela, število registriranih brezposelnih je konec leta 2010 znašalo 100.504.

Slovenija je po 8,9-odstotnem realnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 1991 najvišje stopnje gospodarske rasti dosegala v času konjunkture, predvsem v letu 2007, ko se je BDP realno okrepil za 6,9 odstotka; nato pa v letu 2009 zaradi krize zdrsnil za 8,1 odstotka.

V celotnem obdobju od leta 1991 do leta 2010 se je realno zvišal za 73 odstotkov, nominalno pa se je povzpel s približno 1,5 milijarde evrov v letu 1991 na 36 milijard evrov v letu 2010.

V letu 1995 je slovenski BDP na prebivalca po kupni moči dosegal 74 odstotkov povprečja sedemindvajseterice, leta 2009 pa 88 odstotkov tega povprečja.

Poskočilo je tudi število osebnih avtomobilov In še zanimivost: zaradi novih avtocest in hitrih cest je pot iz Lendave do Kopra za dve uri krajša kot leta 1991, ko smo zanjo potrebovali približno štiri ure in pol. Skokovita v zadnjih 20 letih je bila tudi rast števila osebnih avtomobilov. Konec leta 1991 je bilo v Sloveniji registriranih 603.000 avtomobilov, konec leta 2009 pa 1,059 milijona.