SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

10 zgodb, ki so v letu 2014 zaznamovale Slovenijo

4

termometer

 | Foto:
Zbrali smo dogodke, ki so v iztekajočem se letu najbolj usodno zaznamovali našo državo.

Žled povzročil večstomilijonsko škodo Naravne katastrofe tudi letos niso prizanesle Sloveniji. V začetku februarja je večji del države prizadela ledena ujma. Najhuje je bilo na Notranjskem. Sneg in žled sta povzročila za 429 milijonov evrov škode, od tega največ na gozdovih in na gozdnih cestah ter na elektroenergetski infrastrukturi.

Ujma je poškodovala dobrega pol milijona hektarjev gozda. Posekati bo treba sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase. Četrt milijona Slovencev je bilo brez električne energije.

Žled je zahteval tudi dve življenji. 5. februarja je na Pohorju ob sanaciji pretrganega daljnovoda umrl 20-letni delavec, ki mu je zaradi udara elektrike zastalo srce. V Pivki pa so 7. februarja našli osebo, ki je umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je bil posledica nepravilne uporabe električnega agregata.

Poplave so nas spremljale skozi vse leto Nekaj dni za žledom so Planinsko polje prizadele še katastrofalne poplave, s katerimi so se bojevali predvsem prebivalci Laz in Planine.

Slovenija je bila nato pod vodo še nekajkrat. Poplave med 12. in 17. septembrom, ki so zajele predvsem Štajersko in Dolenjsko, so vzele dve mladi življenji. Narasli potok Bolska je v bližini Vranskega odnesel del brežine in službeno vozilo, s katerim sta se sodelavca AMZS odpravljala na preventivno aktivnost. Umrla sta 17-letnica in 30-letnik.

22. oktobra je Sora ponoči v manj kot treh urah hudega naliva narasla kar za tri metre in poplavila Poljansko dolino. Zalilo je tudi ljubljanski Vič.

Jesensko deževje je povzročalo težave tudi v prvi polovici novembra. Med najbolj prizadetimi so bili občina Ig, ilirskobistriško področje, cerkniško, Loška dolina in kraji na vzhodu države ob strugi Drave.

Volitve poslancev v Evropski parlament Prvič letos smo Slovenci svoje predstavnike volili 25. maja, ko smo izbirali, kdo bo zasedel stolčke v Evropskem parlamentu. Največ glasov, 24,8 odstotka, je dobila opozicijska SDS, iz vrst katere so bili v EP izvoljeni Milan Zver, Patricija Šulin in Romana Tomc.

S 16,6 odstotka je drugo mesto zasedla koalicija strank NSi in SLS, ki je bruseljsko službo prinesla Lojzetu Peterletu in Francu Bogoviču. Po enega evropskega poslanca so dobile še stranke: - Verjamem (10,33 odstotka), na listi katere je bil izvoljen Igor Šoltes, - DeSUS (8,12 odstotka), ki ga bo v Evropi predstavljal Ivo Vajgl, in - SD (8,08 odstotka), ki ga bo še naprej zastopala Tanja Fajon.

Na dan volitev je s položaja odstopil predsednik DL Gregor Virant, saj je stranka prejela le 1,2 odstotka glasov. Naslednji dan se je za enako potezo zaradi slabega izida odločil tudi predsednik SD Igor Lukšič.

Predčasne državnozborske volitve 13. julija smo se že drugič v treh letih odpravili na predčasne volitve. Podobno kot leta 2011, ko je zmagala Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, je tudi tokrat slavila tik pred volitvami ustanovljena Stranka Mira Cerarja, ki je dobila 34,5 odstotka glasov. Na drugo mesto se je uvrstila SDS z 20,7-odstotno podporo, za njo pa so se v parlament prebile še: - DeSUS (10,2 odstotka), - SD (5,98 odstotka), - Združena levica (5,97 odstotka), - NSi (5,59 odstotka) in - ZaAB (4,38 odstotka).

Pozitivni Sloveniji, Državljanski listi in Slovenski ljudski stranki ni uspelo prestopiti štiriodstotnega parlamentarnega praga.

SLS dobil 31 županov, SMC niti enega Lokalne volitve, katerih prvi krog je potekal 5., drugi pa 13. oktobra, so največ županov prinesle stranki SLS (31), za katero so se zvrstile SD z 20 župani, SDS z 19, NSi s sedmimi ter DeSUS in ZaAB z enim izvoljenim županom. SMC, ki je tri mesece pred tem močno zmagala na državnozborskih volitvah, ni dobila niti enega župana.

Največji odstotek glasov pa so dobile SDS (14,34 odstotka, 470 svetniških mandatov), SMC (11,11 odstotka, 293 mandatov), SD (9,95 odstotka, 313 mandatov), SLS (8,48 odstotka, 293 mandatov), DeSUS (7,45 odstotka, 220 mandatov) in NSi (6,61 odstotka, 176 mandatov).

V Ljubljani se je že v prvem krogu zmage veselil dozdajšnji župan Zoran Janković, v Mariboru je v drugem krogu aktualni župan Andrej Fištravec premagal svojega predhodnika Franca Kanglerja, v Kopru pa je v prvem krogu prav tako zmagal dozdajšnji župan Boris Popović.

Odhod Janeza Janše v zapor na Dobu 20. junija, 23 dni pred državnozborskimi volitvami, je predsednik SDS Janez Janša odšel na služenje dveletne zaporne kazni, ker je bil v zadevi Patria spoznan za krivega sprejemanja obljube podkupnine. Na Dob so ga pospremili množica podpornikov in strankarskih kolegov ter žena Urška Bačovnik Janša.

Janša se je na ustavno sodišče zoper sodbo pritožil 27. novembra, v pritožbi pa je njegov odvetnik Franci Matoz predlagal, naj sodišče do končne odločitve začasno zadrži njeno izvršitev. Ustavno sodišče je 12. decembra soglasno ugodilo Janševemu predlogu, kar pomeni, da je bil najmanj do končne odločitve sodišča izpuščen na prostost.

Mercator prodan hrvaškemu Agrokorju 27. junija je bil uradno končan postopek prodaje 53-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Konzorcij prodajalcev je zanj dobil 172 milijonov evrov. Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska so za 23,3-odsotni delež prejele 75,5 milijona evrov. NLB in NKBM sta na račun prejeli malo manj kot 35 milijonov evrov prva in 17 milijonov evrov druga.

Predsednik uprave Agrokorja Ivica Todorić je ob nakupu večinskega deleža Mercatorja poudaril, da je bil ustvarjen največji poslovni sistem v tranzicijskih državah. "Dve uspešni poti bosta nedvomno pripeljali do še močnejše in učinkovitejše poti. Prepričani smo, da bomo s tem korakom skupaj zgradili konkurenčno in uspešno družbo v globalnem pogledu, to pa bo prineslo velike prednosti potrošnikom, poslovnim partnerjem in zaposlenim," je poudaril.

Aerodrom Ljubljana v nemške roke Še en velik posel je bil letos sklenjen v Sloveniji. Nemški Fraport je kupil Aerodrom Ljubljana. Za 75,5-odstotni delež je 10. oktobra prodajalcem najprej nakazal 177 milijonov evrov, od tega sta Slovenski državni holding in država prejela 134,8 milijona evrov.

Za 22,44-odstotni delež, ki ga je pridobil konec novembra, bo Fraport odštel še 57,3 milijona evrov. Skupaj je tako za 98-odstotni delež plačal 234,4 milijona evrov. Fraport je ena izmed vodilnih mednarodnih družb na področju letalstva, ki ima po vsem svetu zaposlenih okoli 20 tisoč ljudi. Ustanovljen je bil leta 1924. Družba je imela lani 2,6 milijarde evrov prihodkov in 236 milijonov evrov dobička.

Papež imenoval novega ljubljanskega nadškofa 4. oktobra, na praznik sv. Frančiška Asiškega, je apostolski nuncij Juliusz Janusz sporočil, da je papež Frančišek za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita imenoval frančiškana in provinciala Slovenske frančiškanske province sv. Križa Staneta Zoreta.

Ljubljanska nadškofija je bila brez nadškofa od konca julija lani, ko je papež Frančišek sprejel odpoved službi takratnega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in mariborskega nadškofa Marjana Turnška. V vmesnem obdobju je ljubljansko nadškofijo vodil apostolski administrator in novomeški škof Andrej Glavan.

Komisarska saga Alenke Bratušek Slovenska kandidatka za podpredsednico Evropske komisije Alenka Bratušek kot edina izmed predlaganih kandidatov nove komisarske ekipe pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja ni dobila potrditve v Evropskem parlamentu. Na zaslišanju pred pristojnimi odbori 6. oktobra je namreč s svojo predstavitvijo razočarala evropske poslance, ki so ji očitali predvsem premalo konkretne odgovore na njihova vprašanja ter ponavljanje enih in istih floskul.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in nekateri mediji vlado sicer pozivajo, naj z magnetograma seje vlade z 31. julija, ki vsebuje zapise poteka odločanja vlade o izbiri slovenskih kandidatov za evropskega komisarja, umakne oznako tajnosti, saj se pojavljajo sumi korupcije, ker je vlada Alenke Bratušek kot kandidatko za komisarko med drugim v Bruselj poslala prav premierko Bratuškovo. Vlada magnetograma še ni razkrila.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin