Ponedeljek, 22. 12. 2014, 8.26
8 let, 6 mesecev
10 zgodb, ki so v letu 2014 zaznamovale Slovenijo
Ujma je poškodovala dobrega pol milijona hektarjev gozda. Posekati bo treba sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase. Četrt milijona Slovencev je bilo brez električne energije.
Žled je zahteval tudi dve življenji. 5. februarja je na Pohorju ob sanaciji pretrganega daljnovoda umrl 20-letni delavec, ki mu je zaradi udara elektrike zastalo srce. V Pivki pa so 7. februarja našli osebo, ki je umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je bil posledica nepravilne uporabe električnega agregata.
Slovenija je bila nato pod vodo še nekajkrat. Poplave med 12. in 17. septembrom, ki so zajele predvsem Štajersko in Dolenjsko, so vzele dve mladi življenji. Narasli potok Bolska je v bližini Vranskega odnesel del brežine in službeno vozilo, s katerim sta se sodelavca AMZS odpravljala na preventivno aktivnost. Umrla sta 17-letnica in 30-letnik.
22. oktobra je Sora ponoči v manj kot treh urah hudega naliva narasla kar za tri metre in poplavila Poljansko dolino. Zalilo je tudi ljubljanski Vič.
Jesensko deževje je povzročalo težave tudi v prvi polovici novembra. Med najbolj prizadetimi so bili občina Ig, ilirskobistriško področje, cerkniško, Loška dolina in kraji na vzhodu države ob strugi Drave.
S 16,6 odstotka je drugo mesto zasedla koalicija strank NSi in SLS, ki je bruseljsko službo prinesla Lojzetu Peterletu in Francu Bogoviču. Po enega evropskega poslanca so dobile še stranke: - Verjamem (10,33 odstotka), na listi katere je bil izvoljen Igor Šoltes, - DeSUS (8,12 odstotka), ki ga bo v Evropi predstavljal Ivo Vajgl, in - SD (8,08 odstotka), ki ga bo še naprej zastopala Tanja Fajon.
Na dan volitev je s položaja odstopil predsednik DL Gregor Virant, saj je stranka prejela le 1,2 odstotka glasov. Naslednji dan se je za enako potezo zaradi slabega izida odločil tudi predsednik SD Igor Lukšič.
Pozitivni Sloveniji, Državljanski listi in Slovenski ljudski stranki ni uspelo prestopiti štiriodstotnega parlamentarnega praga.
Največji odstotek glasov pa so dobile SDS (14,34 odstotka, 470 svetniških mandatov), SMC (11,11 odstotka, 293 mandatov), SD (9,95 odstotka, 313 mandatov), SLS (8,48 odstotka, 293 mandatov), DeSUS (7,45 odstotka, 220 mandatov) in NSi (6,61 odstotka, 176 mandatov).
V Ljubljani se je že v prvem krogu zmage veselil dozdajšnji župan Zoran Janković, v Mariboru je v drugem krogu aktualni župan Andrej Fištravec premagal svojega predhodnika Franca Kanglerja, v Kopru pa je v prvem krogu prav tako zmagal dozdajšnji župan Boris Popović.
Janša se je na ustavno sodišče zoper sodbo pritožil 27. novembra, v pritožbi pa je njegov odvetnik Franci Matoz predlagal, naj sodišče do končne odločitve začasno zadrži njeno izvršitev. Ustavno sodišče je 12. decembra soglasno ugodilo Janševemu predlogu, kar pomeni, da je bil najmanj do končne odločitve sodišča izpuščen na prostost.
Predsednik uprave Agrokorja Ivica Todorić je ob nakupu večinskega deleža Mercatorja poudaril, da je bil ustvarjen največji poslovni sistem v tranzicijskih državah. "Dve uspešni poti bosta nedvomno pripeljali do še močnejše in učinkovitejše poti. Prepričani smo, da bomo s tem korakom skupaj zgradili konkurenčno in uspešno družbo v globalnem pogledu, to pa bo prineslo velike prednosti potrošnikom, poslovnim partnerjem in zaposlenim," je poudaril.
Za 22,44-odstotni delež, ki ga je pridobil konec novembra, bo Fraport odštel še 57,3 milijona evrov. Skupaj je tako za 98-odstotni delež plačal 234,4 milijona evrov. Fraport je ena izmed vodilnih mednarodnih družb na področju letalstva, ki ima po vsem svetu zaposlenih okoli 20 tisoč ljudi. Ustanovljen je bil leta 1924. Družba je imela lani 2,6 milijarde evrov prihodkov in 236 milijonov evrov dobička.
Ljubljanska nadškofija je bila brez nadškofa od konca julija lani, ko je papež Frančišek sprejel odpoved službi takratnega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in mariborskega nadškofa Marjana Turnška. V vmesnem obdobju je ljubljansko nadškofijo vodil apostolski administrator in novomeški škof Andrej Glavan.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in nekateri mediji vlado sicer pozivajo, naj z magnetograma seje vlade z 31. julija, ki vsebuje zapise poteka odločanja vlade o izbiri slovenskih kandidatov za evropskega komisarja, umakne oznako tajnosti, saj se pojavljajo sumi korupcije, ker je vlada Alenke Bratušek kot kandidatko za komisarko med drugim v Bruselj poslala prav premierko Bratuškovo. Vlada magnetograma še ni razkrila.