Nedelja, 2. 9. 2018, 19.56
5 let, 7 mesecev
Slovenka v Pragi: Slovenija podpira le najvišji sloj in socialo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,67
11
Razočaranje nad državo, v kateri mladi ne morejo izkoristiti svojega potenciala in znanja, ki so ga pridobili v letih šolanja, je Jasno pregnalo v tujino, kjer je prvič občutila, kaj pomeni, da nekdo ceni tvoje znanje. Nad Slovenijo je popolnoma razočarana, saj čuti, da se tu podpira le najvišji sloj in socialo. Zdaj živi v Pragi, kjer sicer ni vse super in rožnato, a je tam precej lažje dobiti službo, ki bo redno plačana.
Svojo zgodbo v češki prestolnici je Jasna Klaužar začela pisati pred letom dni, ko je po nekaj mesecih življenja v Londonu in težki izkušnji iskanja primernega dela v britanskem glavnem mestu, kjer je sicer imela začasno službo v gostinstvu, dobila priložnost za delo v podružnici mednarodnega podjetja Amazon na Češkem.
Stanodajalci v Pragi te hitro lahko ujamejo v past
Ko je potovala v Prago, je o njej vedela zgolj "tisto, kar ve vsak dober učenec geografije in zgodovine, da je to čudovita prestolnica v osrčju Evrope z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino". Mesto jo je s svojo lepoto popolnoma prevzelo, predvsem v večernih urah, ko ga krasi na tisoče mestnih luči. Jo je pa šokirala množica turistov, ki jih je Praga vedno polna.
Ob tem z grenkobo razlaga, da je bil njen začetek življenja v Pragi vse prej kot sladek. Zaradi velike popularnosti, po kateri trenutno slovi češka prestolnica, imajo priseljenci precej težav pri iskanju primerne in ugodne nastanitve.
"Zaradi obupanosti po mesecih in mesecih iskanja kotička, ki bi lahko pomenil varno zavetje pred mestnim vrvežem, veliko ljudi najame precenjena ali pa zelo oddaljena stanovanja. Marsikdo se ujame v pasti in zvijače, ki jih nastavijo ljudje, da bi tako prišli do lahkega zaslužka, na žalost sem bila tudi sama ena izmed prevaranih."
Praga jo je s svojo lepoto popolnoma prevzela.
V Sloveniji bi pristala na zavodu, v Pragi takoj našla novo delo
Razočaralo jo je tudi delo v multinacionalnem podjetju, kjer ni dolgo vztrajala. Delo pri Amazonu, kjer je delala v kadrovskem oddelku in pokrivala nemški trg, namreč "nikakor ni bilo podobno obljubljenemu, predvsem delavnik je bil včasih povsem nečloveški, zato sem se odločila priložnost poiskati drugje".
To je bilo na Češkem bistveno lažje, kot bi bilo v Sloveniji. Domovina je Jasno namreč popolnoma razočarala. Čeprav bi zelo rada živela v Sloveniji, čuti, da so mladi tu zelo omejeni.
"Čuti se pomanjkanje služb, ki bi omogočile mirno in svetlo prihodnost. Delodajalci pričakujejo delovne izkušnje, nihče pa ne ponudi možnosti, da bi kot sveže pečeni diplomant prišel do njih," razočarano razlaga Jasna in še dodaja, da Slovenija "podpira najvišji sloj in socialo, medtem ko se preostalim vrata vedno in znova zapirajo".
Z žalostjo ugotavlja, da so ji leta šolanja prinesla le dela, plačana na ure, ali pa mesto v vrsti na zavodu za zaposlovanje. "Sprašuješ se, čemu vsa ta leta študija. V tujini sem prvič začutila, da je moje znanje cenjeno."
V Pragi so razmere veliko bolj optimistične: ugoden in nizek standard privlači tuje vlagatelje, gradnja novih poslovnih prostorov in kompleksov dobesedno cveti, mesto pa z vsemi multinacionalnimi podjetji ponuja tisoč in eno priložnost za delo, opisuje sogovornica.
Jasna, ki je v Ljubljani študirala angleščino in španščino, je tako hitro našla drugo delo in je zdaj zaposlena pri podjetju GEP, ki se ukvarja z nabavo.
Plače pogosto podcenjujejo znanje zaposlenih
Vseeno pa slika vendarle ni tako rožnata, kot se zdi na prvi pogled, opozarja sogovornica iz Prage. Kot pravi, je treba biti pri iskanju služb precej previden in vztrajen, saj je kakovost pogosto vprašljiva, znanje delavcev pa nemalokrat podcenjeno.
Med kompetencami, ki jih delodajalci iščejo, največ šteje znanje jezikov, zlato pravilo je namreč "več jezikov kot znaš, več veljaš" – poleg angleščine, ki je samoumevna, se pričakuje znanje še vsaj dveh, celo treh evropskih jezikov.
S številnimi službami Praga postaja vedno bolj privlačna za tujce, po zadnjih podatkih naj bi v mestu imeli kar 250 tisoč priseljencev. Največ je Vzhodnoevropejcev, med njimi prevladujejo Ukrajinci, veliko pa je tudi priseljencev iz Vietnama, Rusije, Nemčije, Francije, Italije, Španije, Velike Britanije in ZDA. "Mesto s svojo multikulturnostjo "vedno bolj dobiva podobo 'malega Londona'", pravi Jasna.
Negativna plat tega je, da si delodajalci lahko privoščijo, da zaposlenim ponudijo slabše delovne pogoje in nizke plače. Višina teh sicer variira in je večinoma odvisna od sedeža podjetja ter od delovnega trga, ki ga pokrivaš, pojasnjuje Jasna.
S številnimi službami Praga postaja vedno bolj privlačna za tujce, po zadnjih podatkih naj bi v mestu imeli kar 250 tisoč priseljencev.
Cene stanovanj strmo naraščajo, najemnine nelogične
Na splošno so plače sicer primerljive s slovenskimi oziroma so nižje kot v Sloveniji, a si glede na standard v državi z manj denarja vendarle lahko privoščiš več.
Cene stanovanj so primerljive s Slovenijo, so pa v zadnjih dveh letih zaradi priseljevanja zrasle tudi za polovico. "Da o najemninah niti ne govorim, lastniki stanovanj se zavedajo, da lahko brez težav oddajo sobo ali stanovanje, cene so tako popolnoma nelogične in nesmiselne. Govorim o 400 evrih za sobo, ki je od središča mesta oddaljena tudi pol ure vožnje in več, ne pomeni pa nikakršnega posebnega razkošja."
Kepica sladoleda 80 centov, kosilo štiri evre
Nakup osnovnih živil v trgovini ni drag, liter mleka stane od pol do enega evra, štruca kruha od 80 centov do enega evra, kilogram različnega sezonskega sadja in zelenjave se prav tako giba od 0,8 do 1,3 evra. Dražji so meso, ribe, bioizdelki, eksotično sadje in naravna prehrana, razlaga.
Praga je sicer raj za ljubitelje hrane in alkohola, predvsem piva. "Za kosilo v restavraciji v povprečju odšteješ štiri evre, za kepico sladoleda 80 centov, poceni so tudi razne torte in peciva. Poleg tega se v Pragi najde restavracija za vsako kulinarično dušo: v vsakem kotičku mesta so razni bistroji in restavracije, od različnih azijskih, mehiških, španskih, afriških do tradicionalnih čeških," pravi.
V Pragi ti ni nikoli dolgčas
Poleg kulinarike in romantičnih večernih sprehodov Praga ponuja tudi bogato kulturno in družabno dogajanje, vedno so na voljo kakšni koncerti, gledališke igre in prireditve. Številne so priložnosti za piknike v naravi, kolesarjenje, sprehode po gozdovih, plavanje, čolnarjenje …
Bogati sta stavbna arhitektura in muzejska ponudba. Jasni je med njimi najbolj všeč tehnični muzej z razstavo vseh tehničnih eksponatov, ki so bili ustvarjeni na Češkem, od pralnih strojev, pečic do avtomobilov in letal. Skratka, kot pravi, ti v Pragi nikoli ni dolgčas.
Jasni je med njimi najbolj všeč Nacionalni tehnični muzej z razstavo vseh tehničnih eksponatov, ki so bili ustvarjeni na Češkem, od pralnih strojev, pečic do avtomobilov in letal.
Vse, kar Jasna pogreša, je morje, ki ji je zelo pri srcu, jezera pa tega preprosto ne morejo nadomestiti. Kot velik minus omenja še ogromno urbanizacijo in izjemno imigracijo, saj poleti in v decembru turistov kar mrgoli, da so ulice videti kot nekakšno mravljišče, mir pa najdeš le v zgodnjih jutranjih urah, ko mesto še spi.
Negativno je tudi to, da se standard počasi dviguje in se približuje avstrijskim in nemškim razmeram, a plače temu ne sledijo, zato je razlika med prihodki in položnicami takšna, da je vedno težje kaj privarčevati. "To me precej spominja na življenje v Sloveniji."
V Pragi ljudje precej zaprti, na podeželju našla "češke Štajerce"
O prebivalcih Prage pravi, da precej slabo govorijo angleško, zato je z njimi težko navezati stik, so precej zaprti, komunikacija z njimi pa je lahko neprijetna. "Lahko si še posebej prijazen, a pogovor ne bo vedno naletel na plodna tla." Dodaja še, da med njimi vlada nekakšen strah pred tujim, to pa naj bi izviralo iz časov po letu 1968, ko je prestolnico nepričakovano zasedla Sovjetska zveza in zatrla ves napredek, česar številni še niso preboleli.
Povsem drugačni so Čehi iz drugih koncev države, še posebno prijetne izkušnje ima s tistimi, ki prihajajo iz Moravske, tem Jasna, sicer Štajerka, pravi "češki Štajerci". "Moravčani so veseli, odprti in sprejemajo drugačnost, niso arogantni in prevzetni, ob njih pa se počutiš, kot bi bil doma."
Dodaja še, da je njihov dialekt precej podoben slovenskemu. "Nemalokrat najdem besede, ki so jih uporabljali moji stari starši ali pa jih starši še vedno uporabljajo, med njih spadajo izrazi, kot je 'kura' za kokoš ali 'žut' za rumen."
"Kadarkoli le utegnem, največkrat so to konci tedna, zelo rada raziskujem in obiskujem tudi druge kotičke države. Povezave so precej dobre, težava so le kilometri oddaljenosti."
Češčina je kot jezik za otroke, zveni zelo ljubko
Češčina na sploh pa se ji zdi kot jezik za otroke, saj zaradi številnih pomanjševalnic zveni zelo ljubko, številni šumniki in sičniki pa mu dajo posebno intonacijo in melodijo. Jezika se sicer še uči, vendar po enem letu že zna toliko, da lahko naveže osnoven pogovor. Si pa želi znati še veliko več, da bo lahko povsem brez skrbi komunicirala povsod, ne le v trgovini, na pošti in med sodelavci.
S tem najbrž ne bo imela težav, saj se v Pragi veliko druži z domačini, saj poleg učenja jezika poskuša čim bolj slediti mestnemu utripu, kulturnim dogodkom in se stopiti z družbo, biti sprejeta.
Zato se s Slovenci, teh v češki prestolnici ni malo, ne povezuje. Nekaj jih je sicer povsem po naključju že spoznala, a kot pravi, ni čutila posebne potrebe po iskanju "domačnosti" in sonarodnjakov. Konec koncev ima še vedno precej stika s Slovenijo in prijatelji, ki so ostali tu.
V Slovenijo se rada vrača, vendar zaradi službenih obveznosti tega ne more storiti prepogosto, povrhu vsega je na Češkem, v deželi ateistov, praznikov bistveno manj. Za to, da bi se za stalno vrnila v domovino, trenutno ne vidi možnosti. To bi se zgodilo le, če bi našla primerno službo, ki bi ji "zagotovila nekaj več kot le životarjenje iz meseca v mesec".
Sklene, da so povsod dobre in slabe plati življenja, a je najpomembneje vedeti, kaj si želiš v življenju doseči, pomembno si je zastavljati cilje, šele ko veš, kaj te najbolj osrečuje, pa lahko najdeš svoj prostor pod soncem in ga poimenuješ dom.
11