Ustvarjanje kriznih razmer prepuščam opoziciji!

Mantra celotne evropske opozicije so predčasne volitve. Patrick Vlačič verjame, da lahko vlada zdrži do konca mandata, ta trenutek pa ne vidi pravega junaka, ki bi si upal v parlamentu poskusiti s konstruktivno nezaupnico.

Ste minister za promet in kot podpredsednik drugi človek SD, kako gledate na vnovičen razkol v koaliciji? Zadnji dogodki s TEŠ in pisma nekaterih vaših članov jasno kažejo, da v koaliciji ni vse v redu … Pokojni predsednik Drnovšek je enkrat »potenciral« besedo sovražnik - sovražnik, smrtni sovražnik in koalicijski partner. To je nekako vrstni red … Koalicijski partnerji pogosto zastopajo različne interese. Pomembno pa se mi zdi, da na tistih točkah, ki so relevantne za državo, za prihodnost, ki so takšne, da bodo vplivale na prihodnje generacije, najdemo nek skupni jezik. Če politika domače naloge ne naredi, se zgodi to, kar se je zgodilo v Grčiji, kar se dogaja na Irskem in se bo še kje. Pri nas je tako, da imamo koalicijsko stranko, ki je interesna stranka upokojencev. Dozdeva se, da imamo medgeneracijski spor, ki to ne sme biti! To so naše mame in očetje, dedki in babice, oni niso krivi za krizo. Večina prebivalstva tudi ni kriva za nastalo krizo, njene posledice pa moramo nositi vsi. Razumem, da je težko preživeti z nekaj sto evri, ampak tu predlagamo draginjski dodatek. DeSUS odgovarja, to ni sistemska rešitev. Dejstvo pa je, če pogledamo revalorizacijo pokojnin, se razlika med najnižjimi in najvišjimi nenehno povečuje. Tu DeSUS ne dopušča manevrskega prostora. Je pa jasno, ko se prebivalstvo stara, živi dlje in se relativno hitro upokoji, ob tem pa je aktivnega prebivalstva vse manj, da so pokojninske reforme potrebne.

Je koalicija v permanentni krizi? Ustvarjanje kriznih razmer prepuščam opoziciji. Mantra celotne evropske opozicije so predčasne volitve. Vsak ima v našem sistemu možnost, da sproži mehanizem konstruktivne nezaupnice. Pa naj to naredi tisti, ki meni, da ima boljše predloge in boljše rešitve. Seveda se znotraj nekega obdobja dogajajo preturbacije. Jasno je, da spreminjanje družbe ni vedno sprejeto z odobravanjem, ker ljudje gledajo na stvari z današnjega zornega kota, treba pa jih je gledati skozi prizmo daljšega obdobja. Mogoče tudi mi nismo vedno najbolj jasni v svojih razlagah, mogoče ne približamo stvari dovolj ljudem, ampak zavedanje, da so spremembe nujne, pa po mojem v družbi je. Ko smo zmagali na volitvah, smo imeli slogan Odgovornost za spremembe! Mi smo povedali, da bomo delali spremembe.

Kljub temu pa se dogaja, da koalicijski partnerji vlečejo vsak na svojo stran. Zadnji tak primer je TEŠ, spor med SD in Zares za prevlado? To ni spor med SD in Zares, je pa res, da so se na nasprotnih bregovih znašli posamezni člani obeh strank. Ne gre za spor med dvema strankama iz preprostega razloga, ker TEŠ oziroma šesti blok ni strankarski, ampak državni projekt.

Nekateri menijo, da premier, vaš strankarski predsednik, nima več vsega v rokah, drugi govorijo celo, da se je izpel, da je treba pripeljati novega človeka. Kako vi odgovarjate na to dilemo, ki jo odpira tudi opozicija, pa seveda tudi nekateri v levem trojčku? Vam odgovorim s protivprašanjem, je bil kateri koli mesec, odkar je predsednik vlade Borut Pahor, kakšen mesec, ko to ni bilo na dnevnem redu. Od prvega dne se postavljajo ista vprašanja. Predsednik pelje stvari pogumno, ima veliko energije, ima vizijo, da je treba določene stvari spremeniti. Razumem, da je veliko pretendentov na premiersko mesto, da se marsikdo vidi »tukaj.« V teh kriznih časih pa je zlasti treba imeti pogum, treba je imeti voljo in oboje premier ima. Če je kdo, ki meni, da je bolj kompetenten, naj sproži konstruktivno nezaupnico, naj najde večino v parlamentu.

Se vam zdi, da ga je Karl Erjavec spravil na kolena s pogojevanjem sprejemanja proračunov in pokojninske reforme s polovičnim usklajevanjem pokojnin? To je vprašanje za koga drugega, ampak po moji oceni ga ni. DeSUS predstavlja pomemben del volivcev in kdor koli bi sestavljal koalicijo, je DeSUS nujni člen.

Prav DeSUS zadnje meritve kažejo, da mu je zrasel rejting - podatki raziskave Vox populi kažejo, da je prehitel celo vašo stranko na drugem mestu. Kako komentirate ta skok? Kje so pravzaprav razlogi za ta skok? Če poslušate jezik, ki ga govori predsednik DeSUS, je to všečen jezik. Govori stvari, ki jih ljudje radi slišijo. Ste morda že slišali kakšne rešitve okraj ozkega interesa te stranke, ki se zdi monopoliziran od te stranke? Odgovornost za generacije, ki so že opravile svojo nalogo v življenju in plačevale v pokojninsko blagajno in zdaj črpajo nazaj, saj to ni odgovornost le ene stranke, to je odgovornost vseh strank, to je odgovornost vse družbe. Nihče nima pravice monopolizirati te vsebine, jezik, ki ga slišimo, pa je predvolilen in populistični. Jaz bi rad slišal rešitve ali predvsem predloge rešitev! Ko nekdo reče - »treba je ustvarjati nova delovna mesta,« seveda jih je treba, lahko je to reči, ampak dajte kaj narediti v zvezi s tem. Včasih se mi zdi, da ta stranka ni v vladi, ta stranka je v vladi!

Ali zvišanje rejtinga DeSUS ne pomeni, da je največja koalicijska stranka SD izgubila ves svoj volilni ali celo povolilni kredit? Ta vmesna merjenja javnega mnenja ne smejo vplivati na odločitve. Če bi sprejemali samo všečne odločitve, bi imeli visoke rejtinge, učinek za državo bi bil pa slab. Zdaj ni čas za branje anket, ampak čas za sprejemanje odločitev!

Po vseh aferah, afericah je DeSUS še verodostojen koalicijski partner? Želim si, da bi DeSUS ostal v koaliciji in da bi konstruktivno prispeval k prihodnosti Slovenije, ampak na koncu reformo pokojninskega sistema dela minister iz DeSUS kvote.

Ja, ampak ni član stranke? Saj to na koncu ni pomembno. Tudi vsi ministri iz kvote SD niso člani stranke!

Največja opozicijska stranka oziroma njen prvak Janez Janša poziva k čimprejšnjim volitvam, ki bi prinesla novo vlado z novo legitimnostjo. Ali je minilo daljše obdobje od nekaj mesecev, da ne bi pozival k predčasnim volitvam? Jaz razumem, da je nezadovoljen z volilnim izidom, jaz bi tudi bil, potem ko je štiri leta vladal v najvišji konjukturi kadarkoli v zgodovini, pa potem izgubil volitve. Želja, da se vrne, je zagotovo velika in legitimna, pravne vzvode za predčasne volitve poznamo, če meni, da obstajajo, naj jih izkoristi.

Bi bile predčasne volitve rešitev glede na znano parlamentarno razdrobljenost? Po moji oceni ne! Predčasne volitve ne bi prinesle nobene bistvene kakovosti v ta prostor.

Ampak aktualna vlada je najbolj zadolžila Slovenijo … Lahko bi šli po drugi poti. Lahko bi zelo malo zadolžili državo in bi učinki krize prišli neposredno na ljudi. Po naši oceni bi bila to slaba rešitev! Morda bi hitreje izplavali, bi pa to ljudje grozljivo občutili. Mogoče bomo zdaj ob malce počasnejšem tempu reform za »nianso« počasneje izplavali iz krize, ampak bodo ljudje to manj občutili. Menim, da je za Slovenijo kot kohezivno in socialno povezano družbo to pomembna odločitev.

Kritiki vlade se strinjajo, da je bilo precej narejeno na socialnem področju, premalo pa na področju spodbujanja gospodarstva, olajšav, zagotavljanja večje konkurenčnosti … Slovenska ekonomija je izvozna, na tem področju pa ni bilo dovolj narejenega! Zagotovo se da narediti še več. Odstranjevanje administrativnih ovir, da država preprosto ne bo ovira gospodarstvu. Prepričan sem, da smo veliko naredili, samo če pogledamo povečanje sredstev za raziskave, ki bo na dolgi rok prineslo dobrobit gospodarstvu.

Gospodarstveniki opozarjajo, da je država še vedno predraga, da ne spodbuja podjetniške miselnosti, postopki pridobivanja dovoljenj so predolgi, zbirokratizirani … S tem se strinjam, imamo dvajsetletne usedline birokratskega sistema. Presekali bomo tako, da bomo zagotovili, predlogi bodo v kratkem v javnosti, da bodo uradniki spoštovali vse roke. Doslej so instrukcijski roki 30 do 60 dni, rezultat nespoštovanja roka je bil molk organa, ki pa ni nujno pomenil, da lahko stvar narediš, ker nisi dobil smernic, ki si jih potreboval. Kakšni bodo naši ukrepi, ki jih pripravljamo, naj bo zdaj še skrivnost, gotovo pa bodo zagotovili, da bodo uradniki spoštovali roke.

Ste prvi mož prometnega sektorja - njegov minister, tudi na tem področju ne gre vse gladko, dela na predoru Markovec so skoraj »zamrla«. Zaupate upravi Darsa? Ali zaupam upravi Darsa, to ni več vprašanje za resornega ministra za promet. To je stvar državne agencije, neposredni vzvodi za kadrovske odločitve so v njenih rokah in ne v rokah ministra. Moja sektorska politika glede Markovca je jasna, zgrajen mora biti v predvidenem roku.

Kaj je po polovici mandata vaš največji uspeh na prometnem ministrstvu in kaj največji neuspeh? Zagotovo je uspeh, čeprav še nisem najbolj zadovoljen, povečanje varnosti v cestnem prometu. Pomembno smo zmanjšali število mrtvih, dosegli in celo presegli smo zahteve EU. Pomembna je tudi sprememba statusa Darsa zlasti zato, da odstranimo nevarnost, da bi kdaj Darsov dolg postal dolg države. Pa seveda spremembe v železniškem sektorju tako v podjetju kot tudi na področju organizacij naložb v železniško infrastrukturo …

Kaj pa neuspeh? Neuspeh je mogoče, da premalo radikalno režemo v birokratske ovire! To bo v drugem delu mandata ena mojih prednostnih nalog. Moram najti načine, kot minister, kot politik, da so roki spoštovani, ker so včasih preseženi za več mesecev. Denimo na prostorskem področju, kjer postopki predolgo trajajo. Zaradi tega politika postaja neučinkovita. Vse mora biti izpeljano po postopkih, ampak želel bi si znotraj državne uprave več ustvarjalnega razmišljanja.

Bo vlada preživela drugi del mandata? To je odvisno od marsičesa. Menim, da ima še veliko nalog za narediti, bomo videli. Menim, da ima dobre nastavke in lahko zdrži mandat do konca. Ta trenutek ne vidim pravega junaka, ki bi si pravzaprav upal iti v parlament s konstruktivno nezaupnico.