"Ukrepi vaše vlade so primerni za stanje, v katerem je Slovenija"

Doku Zavgajev (1940) je diplomiral na Gorskem kmetijskem inštitutu, pozneje pa doktoriral iz ekonomije. V svoji karieri je bil med drugim vodja sovhoza (državnega kmetijskega podjetja), minister za kmetijstvo, prvi sekretar pokrajinskega komiteja KPSZ in predsednik vrhovnega sovjeta Čečensko-Inguške republike, predsednik vlade Čečenije, namestnik zunanjega ministra Rusije in veleposlanik Rusije v Tanzaniji. Veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji je od septembra leta 2009.

Tako o stanju odnosov med Slovenijo in Rusijo razmišlja ruski veleposlanik v Sloveniji dr. Doku Zavgajev, s katerim smo se pogovarjali pred obiskom premierke Alenke Bratušek v Rusiji.

Kaj ste povedali svojim nadrejenim v Moskvi o trenutnem položaju v naši državi pred obiskom naše premierke Alenke Bratušek v Rusiji? Slovenija ima gospodarske in fiskalne težave, z veliko brezposelnostjo, ki pa se zdi, da se počasi vendarle umirja. Vendar če Slovenijo primerjam z drugimi državami, je položaj pri vas videti precej boljši. Ukrepi, ki jih sprejema vaša vlada, se nam zdijo realni in primerni za položaj, v katerem je Slovenija. Seveda gre tudi za boleče ukrepe, ki zadevajo prebivalstvo, ki pa bi morali imeti na dolgi rok pozitivni učinek.

Kako pridobivate informacije o stanju v državi? Ali imate tudi stike z voditelji političnih strank? Če mislite neposredne stike, potem takšnih ni bilo. V glavnem položaj v Sloveniji analiziramo prek medijev, v stikih s parlamentom in drugimi inštitucijami, s poslanci, ki predstavljajo različne stranke in frakcije. Menimo, da nam to daje dovolj objektivno sliko o dogajanju v Sloveniji.

Ena od glavnih tem obiska Alenke Bratušek v Moskvi je bila tudi izvedba projekta Južni tok. Kako rešiti težave glede veljavnosti sporazumov po stališču Evropske komisije, da so ti v nasprotju z evropsko zakonodajo? Iskanje rešitev za to težavo poteka že več kot eno leto. Seveda razumem, da morajo države spoštovati nacionalno in evropsko zakonodajo. Vendar pa bi morala Evropska komisija upoštevati tudi konkretne interese samih držav članic, da bi bilo mogoče realizirati ta projekt. Takšnega prizadevanja Evropske komisije ne opažam. To je moje osebno mnenje. Evropska komisija bi morala pokazati več interesa za iskanje ustrezne rešitve. Mislim, da ultimativne zahteve in kategorično stališče Evropske komisije brez prožnosti "na levo in desno" ni prav produktivno. Ta projekt je strateški in ima dolgoročni pomen za države uporabnice plina. Poleg zagotovitve oskrbe s plinom ima Južni tok zagotovljeno tudi finančno konstrukcijo. Zato upam, da bo Evropska komisija storila korake, ki bodo sprejemljivi za vse strani v projektu.

Ali so med Slovenijo in Rusijo kakšna odprta vprašanja v medsebojnih odnosih? Jaz jih ne vidim.

Kaj pa ukinitev viz med državama? Kar zadeva vize, bi seveda to veljalo rešiti. Pri odnosu Slovenije do tega vprašanja, ni težave, Slovenija namreč je za ukinitev viz. Druga stvar pa je reševanje tega vprašanja v okviru Evropske unije, kjer, vsaj po mojem mnenju, potekajo dolgotrajni in neproduktivni pogovori. Vse temelji na Bruslju. In po mojem mnenju ima, kar zadeva to, Bruselj drugačne standarde do nas kot do drugih držav.

Na primer? Kot primer lahko navedem Ukrajino. Načelno nimam nič proti, da so takšni različni odnosi z Ukrajino in drugimi državami, ampak zakaj drugačen odnos do Rusije? To nas preseneča.

V ospredju interesov obeh držav je ekonomsko sodelovanje. Ste zadovoljni z blagovno menjavo med državama? Lani smo zabeležili najvišjo blagovno menjavo, ki je znašala milijardo in sedemsto milijonov dolarjev. V primerjavi z lanskim letom se je rast povečala še za 20 odstotkov. Še posebej se je povečala rast ruskega turizma v Sloveniji. Lani za 36 odstotkov, letos pa še za 20 odstotkov. Slovenija je zelo močna v zdravstvenem turizmu, ruski turisti zato radi prihajajo v Rogaško Slatino, na morje. Vsi ti podatki govorijo o tem, da so naši gospodarski odnosi stabilni in razgibani.

Kje pa še vidite rezerve, kje bi bilo gospodarsko sodelovanje še mogoče nadgraditi? Pri malih in srednjih podjetjih. Predvsem v Sloveniji skoraj 70 odstotkov gospodarske dejavnosti ustvarjajo mala in srednja podjetja, ta delež pa je visok tudi pri nas. Zato je treba oblikovati pogoje, da bodo ta podjetja našla drug drugega. Tu vidim še ogromno rezerv, zlasti na področju turizma.

Če pogledamo naložbe, je prav turizem eno najbolj mikavnih področij za ruske investitorje, še posebej ko gre za zdravilišča. Vaši vlagatelji so postali lastniki v Termah Maribor, na Ravnah, pred kratkim v Rimskih Toplicah. Od kod ta velik interes za turistične investicije? Za nas je slovenski turizem zelo zanimiv, kar zadeva cene in prijateljski odnos vaših ljudi do nas Rusov. Pri vas se počutimo kot doma. Pomembna je, kot že omenjeno, zdravstvena dimenzija slovenskega turizma. Naj navedem konkreten primer. Poleti je bila v Sloveniji delegacija ruskega parlamenta, ki se je srečala s predsednikom države Borutom Pahorjem. V njej je bila tudi predsednica komiteja za kulturo in zdravstvo našega parlamenta Zinaida Dragunkina. Predsedniku Pahorju je povedala, da je v zadnjih desetih letih Rusija čez različne zdravstvene programe v Slovenijo pripeljala več kot 15 tisoč bolnih otrok, kar je ogromna številka. Ta vidik turizma v Sloveniji zato želimo še okrepiti.

Naša premierka je v Moskvi tudi iskala ruske vlagatelje, ki bi sodelovali pri privatizaciji slovenskih podjetij. Katera podjetja so po vašem zanimiva za ruske vlagatelje? Pri tem gre resnično za področje, kjer bi državi lahko dobro sodelovali. Slovenija bi prejela denar, Rusija pa dostop do širitve posla in trgov. Za nas sta na primer zanimiva Telekom Slovenije in Petrol ter tudi druga podjetja. No, trenutno smo v fazi preučevanja možnosti za sodelovanje v privatizaciji.

Kje pa so še priložnosti za posel in investicije slovenskih podjetij v Rusiji? Je to organizacija svetovnega prvenstva v nogometu leta 2018 v Rusiji? Slovenska podjetja že sodelujejo pri pripravi iger v Sočiju od samega začetka. Te izkušnje so dobrodošle in jih bo mogoče izkoristiti tudi v primeru svetovnega prvenstva v nogometu. Rusija je glede tega odprta. To vprašanje je bilo postavljeno tudi Vladimirju Putinu, ko je obiskal Slovenijo, in naš predsednik je dejal: "Dobro požalovat! (Dobrodošli!, op. p)" Enako torej velja za svetovno prvenstvo v nogometu. Dobrodošli.

Boste spremljali zimsko olimpijado v Sočiju? Bom, prek televizorja.

In zakaj ne na mestu dogajanja? Žal ne. Če bi nas diplomate vprašali, kdo bi želel obiskati olimpijado v Sočiju, bi seveda vsi dvignili roke. Kdo bi torej opravljal naše delo? Če bo kdo želel spremljati igre, bo pač moral vzeti dopust.

Svečana slovesnost ob Ruski kapelici na Vršiču je simbolično glavni pokazatelj dobrih odnosov med Slovenijo in Rusijo. Kako vi vidite njen pomen? Dejstvo, da kapelica stoji že skoraj sto let, čeprav so se medtem menjale države, družbenopolitični in ekonomski sistemi, vlade in tako naprej, ter da je kapelica dobro vzdrževana, veliko pove o globini naših prijateljskih odnosov. In zaradi takšnega odnosa Slovenije do nje lahko še dandanes obiskujemo to kapelico. Poletni svečani dogodek ob Ruski kapelici je v zadnjih dvajsetih letih prerasel v pravo tradicijo. Lani je bilo na dogodku kar dva tisoč ljudi, z najvišjimi predstavniki vaše države. Kapelica je resnično postala simbol pristnega prijateljstva med našima narodoma in presega pomen aktualnih političnih in ekonomskih odnosov.

Gospod veleposlanik, kako doživljate Slovenijo, kakšen vtis ste dobili o naših ljudeh? Slovenija se mi je zelo priljubila in jo zelo spoštujem kot državo, pa tudi vaš narod. Tukaj se zelo dobro počutim v širokem pomenu besede. Poleg že omenjenih dobrih meddržavnih odnosov, sodelovanja na področju kulture in izobraževanja, znanosti in celo kozmonavtike praktično povsod lahko najdemo skupen jezik in podpiramo drug drugega. Ko bom enkrat končal misijo v Sloveniji in predal posle nasledniku, bom kar žalosten. Zato se mi še ne mudi iz Slovenije.