Ni problem, da imamo veliko javno porabo…

Slovenska gospodarska stvarnost ni tragična, je pa prevladujoče videnje te situacije tragično, opozarja najbogatejši Slovenec, alfa in omega Studia Moderna. "Treba je zagotoviti zagon gospodarstva, ne pa samo rezati stroškov," meni naš sogovornik. V Nemčiji zdaj celo zvišujejo plače v javnem sektorju, ker so se v času konjukture preprosto zavedali, da bodo prišli težki časi. Denarja za dobre projekte je v svetu več kot poslovnih priložnosti. Žal se je pri nas dogajalo,da so podjetja umirala na obroke, ker se je ščitilo njihove lastnike.

Večkrat ste izjavili, da vam je uspelo, ker ste bili trmasti, vztrajni in dosegli, kar ste želeli, včasih so bile potrebne tudi bližnjice …

Ne vem, če sem najbogatejši Slovenec, to so uradne statistike, ki ovrednotijo podjetja, v vsakem primeru je ta "vrednost" zaklenjena v podjetju. Vse, kar sem ustvaril, sem vrnil nazaj v podjetje, se na tej podlagi še zadolžil pri bankah. Uspelo nam (v podjetju) je res zato, ker smo bili vztrajni, ker smo bili radovedni, ker smo se "priklopili" na nove trende v svetu in na nove priložnosti, ki so se pojavile v devetdesetih letih. Smo vodilno podjetje na svojem področju v Evropi, dominanten tržni delež imamo v vzhodni Evropi in lahko svoje storitve in proizvode ponujamo po vsem svetu.

To je osebna izkaznica vas kot uspešnega podjetnika, na drugi strani pa v Sloveniji zelo radi tarnamo in se smilimo sami sebi. Zakaj?

To je odvisno od tega, s kom se pogovarjate in koga poslušate! Jaz se veliko družim s podjetniki, mladimi in med njimi ne slišim tarnanja. Ti me samo sprašujejo, kje jaz vidim poslovne priložnosti. Kakšen je moj pogled na njihove ideje, kako bi jim lahko svetoval in vsi so polni ambicij, pa tudi optimizma. Tarnanje je predvsem prisotno v zadnjem času v politiki in najbrž je razlog temu, da je politika izgubila svojo klasično zgodbo, na kateri je slonela zadnjih dvajset let … to je bila zgodba, na osnovi katere se je "politika" zadolževala v tujini in delovala le na principu, da je njena naloga, da distribuira davkoplačevalski denar in na "lahko" sposojeni denar v tujini. Danes teh možnosti ni več.

Potrebne so nove zgodbe?

Ja, potrebne so nove zgodbe, ki so usmerjene v gospodarstvo in razvoj, v ustvarjanje in ne le distribucijo. Zato je v politiki največ tarnanja in največ bolečin, ker se mora ta "mašinerija" prestrukturirati v neko novo paradigmo, ki je do zdaj preprosto ni obvladala.

Kako ocenjujete zdajšnji gospodarski trenutek: javnofinančni primanjkljaj, nekonkurenčnost in zadolženost velikega dela slovenskega gospodarstva in podjetij, kreditni krč, ki duši gospodarstva in je povzročil propad številnih nekdaj uspešnih slovenskih podjetij?

Situacija ni tragična, največji problem je, da je prevladujoče videnje te situacije tako tragično. Če malce posplošeno odgovorim, je problem, da se je Slovenija srečala z rezultati vseh preteklih politik vlaganj in naložb sploh. Ta je temeljila predvsem na tem, da je gospodarsko rast pospeševala z naložbami v infrastrukturne objekte (avtoceste), ki pa niso odpirale novih trajnih in visokokakovostnih delovnih mest. Tu smo se v glavnem zadolževali, ker je Slovenija iz socializma prišla v dobri finančni kondiciji, kar je omogočilo še veliko zadolževanja, in to se je slovenski politiki zdel čaroben, čudežen model vladanja. V tujini so posojila samo eden od finančnih virov/instrumentov, svojo rast gradijo tudi na kapitalskih vložkih od investicijskih skladov, izdaje obveznic, delnic itd. V Sloveniji nismo imeli niti investicijskega sklada, ki ga premore pol manjša Furlanija. Številna slovenska podjetja so se zdaj znašla v hudih škripcih, na točki, ko bi jih morali dokapitalizirati (globoko zadolžena), za povrh pa jim tudi banke ne morejo "prestrukturirati" dolgov. Ni težava, da imamo veliko javno porabo, problem je, da poberemo premalo davkov, kajti gospodarska rast ni takšna, kot smo jo pričakovali. Če bi imeli gospodarsko rast kot izvozna gospodarstva, nemška ali skandinavska, potem ne bi bilo potrebno takšno rezanje stroškov v javnem sektorju. Treba je zagotoviti nadaljnji zagon gospodarstva, ne pa samo rezati stroškov. V Nemčiji zdaj celo dvigujejo plače v javnem sektorju, ker so se v času konjukture zavedali, da bodo prišli težki časi.

Kreditni krč je potopil marsikatero domače podjetje.

Pred leti, ko smo zašli v krizo, sem rekel kolegom, da je prihodnost Slovenije odvisna od tega, koga bodo banke in politika podprle. Ali bodo podprle tiste, ki so nas pripeljali v ta položaj, ali pa bodo podprle zdravi del gospodarstva. Skoraj brez zadržkov so podprle tiste, ki so nas pripeljali tja, kjer smo zdaj. Pri tem je še zlasti tragično, da so banke tudi zdaj "uprežene" v smer, da se rešuje lastnike podjetij, ne pa sama podjetja. V tujini je zelo drugače. Ko pride podjetje v krizo zaradi napačnih poslovnih odločitev, država prek "administratorjev" poskrbi za zaščito podjetja in zaposlenih. Pri nas pa podjetja umirajo na obroke, da se zaščitijo lastniki podjetij. To je eden od pomembnih razlogov, da banke nimajo sredstev, da bi pomagale podjetnikom, da bi torej sredstva namenila tistim gospodarskih kolektivom, ki imajo perspektivo in lahko vračajo najeta posojila.

Zakaj so se vse dozdajšnje vlade "upirale", da bi naša največja banka NLB končala v tujih rokah?

Odgovor je zelo preprost, denar je moč in kdor ima vpliv na delitev denarja, tisti ima tudi največjo moč, od tega se vsa politika od osamosvojitve naprej ni znala posloviti!

Je Slovenija res že na pragu Grčije? Snovalci vladnega varčevalnega paketa oziroma programa racionalizacije stroškov v javnem sektorju nas strašijo, češ če ne bo sprejet varčevalni program, bo Slovenija potonila.

Smo na križišču, kot že tolikokrat do zdaj. Ampak pred nami bo vsak dan manj izbir, danes še lahko zavijemo po uspešni izvozni poti, če pa smo se že danes vživeli v vlogo žrtve in poražencev, nam bo težko uspelo. Jaz razumem aktualno vlado v položaju, v katerem se je znašla, zaradi dejavnosti vseh prejšnjih vlad in njihovih naložbenih odločitev in pa "neodločitev", da se na krizne čase misli že v času konjukture. Slovenije seveda ne bi uvrščal v ta južni sredozemski del držav, mi spadamo v severnoevropski del, saj večina BDP-ja predstavlja izvoz naših podjetij. Za vsa izvozno usmerjena gospodarstva in njihova podjetja pa so danes odlični časi! Morda za izvoznike še nikoli niso bili tako dobri časi. Zagledanost v usmerjenost v države tako imenovanega sredozemskega bazena, ki niso tako izvozno usmerjena, pa lahko prinese povsem napačne odločitve. Jasno, da je treba narediti določene reze. Kratkoročno ima možnost samo rezanja stroškov in da dvigne DDV (kar napoveduje kljub drugačnim predvolilnim obljubam), vendar pa bo to peljalo samo v negativno spiralo, če vlada ne bo zagotovila dodatne akumulacije, ki bo izključno usmerjena ne v nove infrastrukturne naložbe, ne v reševanje lastnikov nasedlih podjetij in naložb, ampak v tisto gospodarstvo, ki državo lahko izvleče iz težav in dvigne gospodarsko rast.

Kako spet zagnati slovensko gospodarstvo? Velik njegov del je izvozno usmerjen, davčne olajšave, pritegnitev tujih naložbenikov?

Vlada bi morala narediti "izvoznousmerjeni štab"! Zakaj? Zato, ker je izvozno gospodarstvo tisto, ki na kratek rok lahko zagotovi nova delovna mesta.

Skratka, gospodarski preboj?

Ja, preboj. Vedeti namreč morate, da je v svetu dovolj denarja. Denar zelo aktivno išče dobre projekte. Jaz dobivam številne klice iz tujine od mojih investitorjev, pa tudi številnih drugih, ki sprašujejo, če poznam poslovne priložnosti in projekte v vzhodni Evropi, tudi v Sloveniji, v katere bi se splačalo vložiti denar. Denarja je več, kot je priložnosti, vprašanje je, kako predstaviti in okrepiti podjetja, da bodo sposobna dobiti tuji denar. Slovenija ima še vedno veliko priložnost, če predstavi dobro, jasno, razvojno, izvozno usmerjeno strategijo, za pridobitev sredstev, ki bi jih skupaj s tujimi naložbeniki vložili v podjetja, ki imajo možnost, da preživijo, če bodo imela drugačno kapitalsko strukturo, če bo dokapitalizirana, če jim ne bo treba razvoja graditi le na posojilih. Treba je verjeti v to razvojno strategijo, samo tarnati, risati črne scenarije pomeni ustvarjati psihozo, iz katere pa ne bo vrnitve. Nujna sta vizija in optimizem!

Je aktualna politika dovolj prisluhnila pobudam iz gospodarskih vrst?

Najbrž je prezgodaj ocenjevati, kaj ima v načrtu, kaj je naredila in kaj še bo. Osebno pa bi pričakoval več pozitivnih signalov v tej smeri, kaj bo naslednji korak vlade. Varčevalni ukrepi so eno, z njimi lahko pridobimo kredibilnost na tujih finančnih trgih, z njimi tudi uravnotežimo izjemno negativen trend zadolževanja, zlasti za krpanje javne porabe in proračuna države. Morala pa bi se vlada okrepiti, saj vemo, da je problem slovenske vlade, da so vse "kadrovane" po političnih kriterijih in da nimajo prekaljenih gospodarstvenikov. Da nimajo v svojih vrstah ljudi, ki so v življenju dvignili posojilo v višini petdeset ali sto milijonov evrov za investicijo in investirali, iz vsega pa naredili dobiček. Če že takšnih ljudi ni v vladi, bi morala vlada vsaj poskrbeti, da bo obkrožena s takšnimi ljudmi, da se bo z njimi posvetovala in skupaj z njimi pripravila programe, ki nas bodo iz krize popeljali.

Vsi se zavedamo, da je treba zategniti pasove, na drugi strani pa niso redki, ki menijo, da je ob varčevalnem paketu vladi Janeza Janše uspelo "skregati" realni (zasebni) sektor in javni sektor?

To ni prijetno gledati. Ta način dogovarjanja, ki zdaj poteka, ne pelje v pravo smer. Če bo Slovenija v tujini predstavljena kot družba, ki ne more doseči konsenza, ki se ne zna dogovoriti, kaj so prednostne naloge, potem bo to negativno vplivalo na ugled naše države, negativno pa se bo odrazilo tudi na finančnih trgih. Tu bi morali ubrati neko nemško ali skandinavsko pot, kjer bi se ena in druga stran morala javno obelodaniti za cilj, da se doseže dogovor! Ne pa da danes spremljamo "dribling" in pravnoformalne igrice, kdo koga pozna ali ne pozna, kdo je kriv, da nismo prišli skupaj? Predstavniki obeh pogajalskih skupin bi se morali usesti in potem sedeti toliko časa, dokler ne bi dosegli dogovora in bi se bel dim pokadil iz dimnika.

Kako vi odgovarjate na tezo, da je javni sektor parazit?

Tega resni ljudje ne izjavljajo, ker je to velika neumnost. Brez dobrega zdravstva, kulture in šolstva, brez dobrega javnega sektorja nobena skandinavska država ne bi bila uspešna in njeno gospodarstvo tudi ne bi bilo uspešno. Dobri kadri so ena ključnih stvari. Dobri zdravniki … poglejte v ZDA, denimo Google ima lastno zdravstvo, ker za vse zaposlene ni dobro poskrbljeno v javnem zdravstvu v ZDA. Zato Google zagotovi svoje zdravstvo, da pridobi dobre kadre. Drugo vprašanje pa je domnevno razsipništvo v domačem javnem sektorju. Jaz bi rekel drugače, problem je njegova učinkovitost, njegova storilnost, nikakor pa niso problem plače zaposlenih v javnem sektorju. Ustrezno vprašanje bi se moralo glasiti, kaj dobimo za plačilo? Temeljni problem je, da gospodarski rasti ne uspe pokrivati materialnih stroškov normalnega funkcioniranja javnega sektorja.

Kaj je največji slovenski problem?

Da ni nekega optimističnega pogleda, da ni pozitivnega razmišljanja! Potrebujemo optimizem, potrebujemo kredibilnost, potrebujemo razvojno naravnano politiko. Nujno potrebujemo politiko, ki bo integrirala ne samo po strankarskem ključu neko koalicijo, ampak bo sposobna združiti najbolj sposobne človeške potenciale, da bomo prišli do nekih rešitev, ki nas lahko pripeljejo med zmagovalce globalizacije in ne med tiste, ki bodo poraženci. Zato pa potrebujemo varčevalne ukrepe, pa seveda vizijo za naprej, kako bomo prišli do dodatnega kapitala in ga investirali tam, kjer je to nujno, se pravi na področjih, ki ustvarjajo novo vrednost. Ob tem pa moramo zagotoviti kredibilnost delovanja države, ki je v teh letih doživela erozijo. Poglejte za primer, kaj je eden od osnovnih ciljev vlade britanskega premierja Davida Camerona: želi postati ena najbolj transparentnih vlad v svetu! Zaveda se, da brez tega ne bo konkurenčnosti, ne bo tržne ekonomije, ne bo učinkovitega delovanja države. V Veliki Britaniji davkoplačevalec lahko "nadzira" državo od investicij, od petsto funtov navzgor, lahko vidi vsako pogodbo od deset tisoč funtov naprej, skratka, želijo volivcem pokazati, kam gre njihov denar. Tega v Sloveniji ni! S podobnimi kartami mora igrati tudi aktualna vlada! Kajti tista vlada, ki bo dosegla to transparentnost, bo dobila tudi legitimnost za zategovanje pasu. Če pa te odločnosti ne bo, in to na vseh frontah, kjer se porablja davkoplačevalski denar tudi pri investicijskem denarju, potem je težko nagovarjati in zahtevati zategovanje pasu le od enega dela družbe, in to tistega, ki je najmanj odgovoren za to, kar se je zgodilo.