Medja noče soditi Kramarja

Po dokapitalizaciji v višini poldruge milijarde evrov in novi strategiji predsednik uprave NLB Janko Medja obljublja celovito in temeljito spremembo identitete te banke ter upa, da je bilo zapravljanje davkoplačevalskega denarja za največjo slovensko banko ob decembrski finančni injekciji zadnje.

Ali si je po vašem mnenju Marjan Kramar zaslužil milijonsko nagrado za delo v NLB? Tega jaz ne morem presoditi, ker me ni bilo tukaj v letih 2004 in 2009.

Ali si je zaslužil kazensko in materialno odgovornost? Vsak, ki tu sedi in vodi, pa če naredi določene stvari prav ali narobe, mora te odgovornosti vzeti v obzir. Ali si je konkretni gospod zaslužil neke postopke ali ne, morajo povedati tisti, ki o tem odločajo, na koncu so to sodišča.

Ste vi začeli kakšne postopke proti konkretnemu gospodu? Mi sistematično vodimo raziskave vseh sumov nepravilnosti. Tudi če bi bil gospod v kakšnih konkretnih postopkih, ne bi mogel komentirati.

V nekem trenutku so vam oziroma NLB-ju očitali, da nočete sodelovati z organi pregona. Zakaj niste sodelovali in ali zdaj bolje sodelujete? To so nam očitali neupravičeno. Mi z veseljem sodelujemo z organi pregona. Že takrat, ko so leteli ti očitki, smo z njimi dobro sodelovali.

80 odstotkov slabih posojil naj bi se naredilo v letih 2006 in 2007. Ali so tisti, ki so ta posojila odobravali, še zaposleni v NLB? Kaj delajo? Skoraj nikogar ni več v NLB-ju. Pred časom sem naredil primerjavo članstva v posojilnem odboru oziroma prisotnih v posojilnem odboru za konec leta 2007 in danes. Sestavi se praktično popolnoma razlikujeta.

Ali so nekdanji člani posojilnega odbora še v NLB-ju? Mogoče je kakšen, ki je bil gost v posojilnem odboru, še v NLB-ju, ampak govorimo mogoče o enem ali dveh od dvajsetih. Praktično nikogar ni več pri nas. Ekipe so se večinoma zamenjale. Uprava, kot veste, večkrat, pod novo upravo pa tudi mnogo ljudi ni več enakih.

Organom pregona naj bi posredovali 32 sumov kaznivih dejanj in tri odškodninske tožbe. Že imate kakšne povratne informacije? Nekatere izmed teh primerov so po nam znanih podatkih preiskovalni organi že začeli preiskovati. Njihove povratne informacije redno spremljamo. Kadar potrebujejo dodatno dokumentacijo, se dogovorimo, kako jo lahko dobijo. Konkretnih informacij, v katerih primerih so že šli v obtožnice, pa nimamo. Vem, da so nekatere zadeve že šle naprej. Če se vrnem k NLB – samo v dveh mesecih letošnjega leta smo vložili že 11 novih naznanil sumov kaznivih dejanj ali kazenskih ovadb.

Kaj se dogaja s prodajo Mercatorja? Kakšno je stališče NLB glede novih in novih pogojev prodaje? To lahko komentiram samo na podlagi informacij, ki sem jih pridobil iz medijev, ker veste, da sem se iz primera izločil že septembra.

Pri vas so ravno zaradi Mercatorjevih delnic izvedli hišno preiskavo. Ali so vas po tem kriminalisti še kaj kontaktirali, se je ta primer kam premaknil? Ne, niso me kontaktirali.

Mislite, da so bile takratne hišne preiskave samo predstava za javnost? To sodbo bom prepustil vam.

Takrat ste namigovali, da za to ovadbo stojijo ljudje, ki jim ni všeč, da spravljate NLB v red. Ali že veste, kdo so ti ljudje oziroma podjetja? Tako sem domneval, ker se je raziskava začela na podlagi anonimke. Izrazil sem domnevo, da bi lahko šlo za več različnih skupin. Ne vemo točno, za katere ljudi oziroma skupine gre, ampak nekateri so proti transakciji z Mercatorjem, da bi se kakorkoli spremenilo lastništvo Mercatorja, ne glede na to, kako podjetje posluje. Druga skupina pa je morebiti ta, ki ne želi, da bi v NLB-ju neodvisno in strokovno izvajali projekte in procese sprememb, kot se trudimo. Takšni bodo izkoristili raznorazne navedbe, škandale in škandalčke, da bi ustavili proces sprememb.

Kaj vse obsega ta proces? Najprej smo se lotili temeljitega pregleda stanja, da bi nato vzpostavili celovit proces sprememb, ki temeljijo na novih vrednotah in visoki ravni etike ter kulture integritete v banki. Del tega procesa je tudi sistematično ugotavljanje odgovornosti za pretekla ravnanja, hkrati pa se moramo osredotočati na prihodnost, na nove posle. NLB ima novo strategijo, ki jo je konec januarja potrdil nadzorni svet banke. Izhodiščna vrednota so naše stranke. Njihovo zadovoljstvo lahko pričakujemo le z aktivnim pristopom, kakovostjo in večjo odzivnostjo. Gre torej za celovito in temeljito spremembo identitete te banke.

Zdaj dolgoročno merite na mala in mikro podjetja, napovedujete pa tudi umik z nepremičninskega trga. Zakaj? Ni popolnoma tako. Eden od strateških ciljev je zmanjšati koncentracijo v nepremičninskem sektorju, in sicer tako v gradbeništvu kot tudi v tistem delu, kjer razvijajo projekte in jih prodajajo na trgu. Ta banka je bila v preteklosti preveč skoncentrirana v tem segmentu in zato je nastalo bistveno več izgub, kot je bilo povprečje izgub na tem segmentu v celotnem bančništvu. Naš cilj je ta del portfelja zmanjšati. Največji del zmanjšanja smo že dosegli s prenosom terjatev na DUTB, preostali del nas še čaka. Ne umikamo se v celoti. To pomeni, da bomo financirali zdrave projekte ter raje več manjših kot nekaj izjemno velikih projektov, kar je bila praksa v preteklosti.

V preteklosti je tudi NLB stoodstotno financirala nepremičninske projekte. Koliko lastnega kapitala potrebuje danes investitor, da lahko pridobi finančna sredstva pri NLB? Investitor potrebuje od 30 do 40 odstotkov lastnega kapitala, odvisno pa je seveda tudi od številnih drugih dejavnikov.

Kaj pa mala in mikro podjetja? Mala in mikro podjetja bi po naši oceni morala biti hrbtenica gospodarstva. Ta segment se bo, upamo, v naslednjih desetih letih krepil in zato ga nameravamo podpreti.

A prav mali obrtniki, podjetniki najbolj opozarjajo, da ne morejo dobiti posojil. Ne zaradi visokih obresti, težava je dostopnost. Pri manjših podjetjih gre za široko problematiko. Izboljšav ne moremo obljubiti čez noč. Ta podjetja večinoma nimajo finančnega direktorja, niti ne vedo, kakšno dokumentacijo morajo prinesti na banko, da bi dobili posojilo. Ko govorimo o malih in mikro podjetjih, je tudi to težava. Ob tem bi rad poudaril, da smo lani za takšna podjetja uvedli hitro odločanje o vlogah za posojila vse do 20 tisoč evrov. To pomeni, da se v mnogo primerih v 48 urah odločimo, ali bomo prosilcu odobrili posojilo ali ne, torej v kratkem času, saj je prav čas za mnoge izjemnega pomena. Odziv je bil velik. Od vseh prispelih vlog jih je dobro ocenjenih kar okoli 70 odstotkov . Pričakovali smo precej nižjo številko.

Ali zdaj ta odplačujejo redno? Za zdaj ni nobenih težav pri servisiranju teh posojil.

Dobili ste dokapitalizacijo, občani, ki nimamo znancev v posojilnih odborih, pa imamo kljub temu še vedno visoke obresti na posojila, če jih sploh dobimo. Za vse so obresti na posojila, če povem neposredno, približno takšne, kot si jih zaslužimo. Kot veste, je bilo tveganje Republike Slovenije še do nedavnega zelo visoko. To se odraža tudi na obrestnih merah za posojila. Nobena entiteta znotraj Republike Slovenije ni varna pred t. i. deželnim tveganjem. Vedno se tveganje države vzame kot "benchmark", na kar se dodajajo dodatki. Mi ne moremo računati na bistveno nižje obrestne mere za dolgoročne vire in dolgoročna posojila, dokler ne bomo celotnega gospodarstva in celotne države spravili na raven konkurenčnosti. In to mednarodne konkurenčnosti. To pomeni javni sektor, zdravstvo, pomeni učinkovitost gospodarstva, pomeni dodano vrednost na zaposlenega … Vse to so kazalci, katerih izboljševanje nam bo cilj še najmanj desetletje.

Kaj imamo davkoplačevalci od te dokapitalizacije, če so obrestne mere enake ali višje kot pri vaši konkurenci, ki je nismo dokapitalizirali? Mislim na pribitke k euriborju. Raven obrestnih mer za stanovanjska posojila v Sloveniji ne odstopa od ravni tovrstnih obrestnih mer v evroobmočju. Element, ki vpliva, je povprečna zadolženost podjetij. Bolj ko je podjetje zadolženo, večje tveganje sprejema banka, ki bi mu dala dodatno posojilo. In ker je tveganje večje, mora biti pribitek k obrestni meri večji. Za stabilnost podjetja, ki je ključna, kot je tudi za višino obrestnih mer, resnično pomaga le razdolžitev, in to z lastniškim kapitalom. Lahko rečem, da na primer pri prebivalstvu obrestne mere, ki jih za stanovanjska posojila ponuja NLB, ne odstopajo bistveno od ravni obrestnih mer domačih konkurenčnih bank, verjetno tudi ne od tujih, so pa odvisne od značilnosti posojila in seveda od bonitete stranke.

Že dlje časa nas naši gospodarstveniki opozarjajo, da so prezadolžena podjetja velika težava. Kako bi vi rešili to zagato? Najprej bi opozoril, da ne smemo posploševati. Res je težavno to, da so nekatera podjetja prezadolžena, in res je, da je takšnih veliko. Vendar je treba poudariti, da niso prezadolžena vsa podjetja. Priložnost slovenskega gospodarstva je v velikem številu podjetij, ki tudi danes delajo dobro. Mislim, da bi morali pri nas bolj izpostavljati tudi pozitivne zgodbe, ne zgolj slabih. Poznamo veliko podjetij, nekatera so naše stranke, ki delajo dobro. Podjetja, ki so prezadolžena, imajo možnost, da se razdolžijo ali pridobijo kapital, kar je po mojem prepričanju najhitrejša rešitev. A v tem primeru se je treba zavedati, da če se sprejme kapital, je treba sprejeti tudi lastnika. V tej točki pa se morajo obstoječi lastniki odločiti, ali prepoznajo priložnost v novem lastniku ali pa bo razdolževanje trajalo dlje.

Prejšnje dokapitalizacije NLB so le za kratek čas pokrpale luknjo, politika pa očitno ni znala oziroma ni želela prepoznati realne situacije. Je ta decembrska 1,5-milijardna dokapitalizacija zadnja za našo največjo slovensko banko? Močno upam. Mislim, da je NLB zdaj ustrezno kapitalizirana. Verjetno imamo z zdajšnjo stopnjo kapitala možnost zdržati tudi še nekajletno, a ne preveč katastrofalno krizo ali stagnacijo, kar je bil tudi namen regulatorja, ki je predpisal izredne ukrepe in višino dokapitalizacije ne samo na podlagi pregleda portfelja, temveč tudi stresnih testov za triletno obdobje. Imamo določen prostor za morebiti še vedno slabo makroekonomsko leto 2014, saj se lahko pojavi nekaj novih neplačnikov.

Koliko odpisov in rezervacij pričakujete letos? Lani je ta številka presegla milijardo evrov. Točnih številk vam ne morem izdati. Glede na našo velikost portfelja, bi lahko grobo gledano letos ta številka znašala okrog sto milijonov za običajne rezervacije in slabitve.

Ob tej največji dokapitalizaciji do zdaj je moral lastnik, torej država, dati tudi nekatere obveze Evropski komisiji. Recimo, da se politika ne bo vmešavala v vodenje največje banke. Se tega drži? Odkar sem na NLB, nismo imeli neprimernih pogovorov ali zahtev.