Nedelja, 12. 7. 2026, 4.00
1 mesec
Intervju
Zoran Stevanović za Siol.net: Žal mi je, da tega nisem bolj podrobno preveril
Zoran Stevanović je bil na mesto predsednika DZ izvoljen 10. aprila 2026.
"Meni je žal. Če bi imel večjo možnost odločanja in večjo diskrecijsko pravico glede izbire, bi kandidate še bistveno bolj podrobno preveril. Ampak v praksi to preprosto vedno ne gre in zgodi se, da določene zadeve priplavajo na površino kasneje. Naša dolžnost je, da ravnamo odgovorno, a hkrati vedno pokažemo načelnost," je po aferi Mijič, ki je v preteklih tednih pretresla stranko Resni.ca, dejal predsednik državnega zbora in stranke Resni.ca Zoran Stevanović. Čeprav meni, da je za odstop včasih dovolj že resen, utemeljen sum, ki kaže na nečedna dejanja, in ne čakanje na končno pravnomočno sodbo, "bi v primeru Mijiča rad videl, da tožilstvo najprej zbere in predstavi svoje dokaze". V intervjuju je med drugim spregovoril o očitkih, ki jih je bil deležen ob izvolitvi, razliki med sodelovanjem in vstopom v koalicijo, področjih, pri katerih z aktualno koalicijo nikoli ne bodo našli skupnega jezika, financiranju RTV, njegovih neposrednih izjavah, ženskah v politiki ter obisku Moskve in Ukrajine, razkril pa je tudi, kje bo dopustoval in ali se mu ob novi funkciji še uspe toliko ukvarjati s športom. Konkretnega odgovora na dodatno vprašanje o četrtkovem razkritju, da je bil pravnomočno obsojen zaradi ogrožanja varnosti z resnimi grožnjami z napadom na življenje, in o tem, ali razmišlja o odstopu, ni podal.
Ob izvolitvi za predsednika DZ je bilo od opozicijskih strank slišati ostre komentarje. V Svobodi so dejali, da je šlo pri vaši kandidaturi za primer politične korupcije, očitali so vam pomanjkanje izkušenj in kompetenc za vodenje DZ, nepoznavanje poslovnika DZ in nenačelnost, saj naj bi svojo politično kariero zgradili na nasprotovanju Janši, predvsem v epidemiji covida-19. Kako gledate na te očitke, kaj pravite nanje?
Predvsem to, da ni povezano eno z drugim. Včasih v teh svojih izjavah delujejo shizofrenično. To, koliko sem kompetenten in koliko poznam poslovnik, se je pokazalo prav kmalu, po začetku vodenja mojih sej, kjer se je izkazalo, da zelo dobro obvladam poslovnik in da smo prinesli neko novo raven politične kulture v parlament, ki je zares dobra.
Nobene politične korupcije ni bilo v ozadju, šlo je izključno za pragmatično politiko, za konstruktivno politiko in za željo, da se čim prej postavi konstruktiven parlament. Zgodila se je edina logična poteza v danem trenutku. Mi smo se trudili, da parlament postane čim prej funkcionalen. Tak je lahko postal izključno tako, da se čim prej izvoli predsednik državnega zbora, in mi smo bili edina realna in logična opcija. Druge možnosti, da bi bil lahko predsednik ob danih razporejenih kartah ali pa ob danih dejanskih situacijah in okoliščinah izvoljen, sploh ni bilo.
"Jasno je, da politično sodelovanje pomeni, da greš v koalicijo z nekom. Jasno je, da smo mi obljubljali, da ne gremo v koalicijo ne z enim ne z drugim. Jasno je, da smo to izpolnili," je prepričan Zoran Stevanović.
Obljubili ste bolj nevtralno in vključujoče vodenje državnega zbora. Menite, da vam to uspeva?
Absolutno. Dejstvo je, da ne gledamo skozi ideološko mreno na očeh. Pravični smo do vseh. Kot predsednik državnega zbora se trudim biti pravičen do vseh. To kažem iz dneva v dan. Je pa res, da so bili nekateri navajeni na določeno samopašnost, da v tem parlamentu počnejo, kar hočejo, in zdaj čutijo veliko bolečino ob tem, da nekdo ravna v skladu s poslovnikom, ustavo in zakonodajo. To pa so stvari, na katere sem najbolj ponosen. Da jim me kljub vsem pritiskom, provokacijam ne uspe iztiriti s te, bi rekel, zakonite, legalne in legitimne poti.
Iz dneva v dan opažam, da je "mainstreamu" v preteklih mesecih, sploh pred volitvami, uspelo ustvariti neko etiketo mene kot nekega temperamentnega, hiperaktivnega, konec koncev tudi uličarskega človeka. Predvsem trenutna opozicija je dala vse od sebe, da poskuša to izvleči iz mene. Potem pa vidim v njihovih očeh začudenje, zakaj jim to s provokacijami ne uspeva. Ampak zagotavljam, da jim to v naslednjih 45 mesecih ne bo uspelo. Vedno bom miren, preudaren in vedno bom ravnal v skladu s poslovnikom in preostalimi pravili.
Na koga konkretno mislite, ko govorite o pritiskih?
Največ se pritiska zdaj. "Mainstream" je začel pritiske že nekaj mesecev pred volitvami. Takrat sta se zgodili dve situaciji. Prva je bila ta, da so nam ankete začele kazati izjemno dobro. Druga pa, da smo odklonili kosilo, tisto famozno kosilo z Golobom, ki je povzročilo splošno vzburjenje ali pa vznemirjenje v javnosti. Takrat so se pritiski že začeli. Potem so se odvile volitve. Prepričan sem bil, da se bodo ti pritiski po volitvah nekoliko omilili. Na koncu so se karte razporedile tako, kakor so se pač razporedile, in mi smo izpadli kot neki jeziček na tehtnici. Potem so bili pritiski še mnogo, mnogo hujši. Ti pritiski potem preidejo v podkupovanja, iz podkupovanj v grožnje, iz groženj v javni medijski linč, in te stvari se kar vrtijo v krogu.
Po tem, ko sem bil imenovan za predsednika državnega zbora, so se pritiski še potencirali. Bil sem prepričan, da se bodo ti pritiski končali, ko bo imenovana vlada, ki je bila pravzaprav edina vlada na vidiku, ki bi jo lahko potrdili. Mi smo neprestano govorili, da ne bomo nikoli povzročali politične krize, dali smo pa neke predvolilne zaobljube, da ne bomo šli v koalicijo ne z gospodom Janšo ne z gospodom Golobom. Se pravi, bili smo v zares težki situaciji, ampak smo iz nje izšli kot zmagovalci, glede na to, da dejansko nismo prekršili volilne obljube, ob tem pa, tako kot smo rekli, nismo povzročili politične krize.
"V glavnem, ta mirnost, preudarnost in eleganca vodenja bodo ostale," o svojem vodenju DZ pravi Zoran Stevanović.
Zadnje čase stranka Levica kot oven za razbijanje vsega dobrega deluje v korist strankam, ki so zdaj v opoziciji. To so stranke, ki nimajo popolnoma nobene vsebine in jim ni treba ukvarjati z ničemer drugim. To so stranke, ki niso narejene za opozicijska delovanja, in zdaj pač nimajo vsebine. Edina vsebina, ki jim je preostala, je stranka Resni.ca. Na tak način delujejo. Je pa res, da obvladujejo skoraj 80 odstotkov medijskega prostora, in to se izkazuje iz dneva v dan. Iz dneva v dan slišimo samo informacije o stranki Resni.ca. Vsi drugi delajo sorazmerno v miru.
Omenili ste grožnje. Jih prejemate?
Prejemam jih vsak dan, ampak so oni tako jasni v svojih namerah. To je tako, kot da bi rekel, da od 50 do 100 profilov, večinoma trolov na družbenih omrežjih, iz dneva v dan pošilja svoja mnenja, ki so velikokrat tudi grozeča. Tako nas želijo ustaviti, svoja dejanja pa predstaviti kot dobre namene.
Še enkrat pravim: stranka Resni.ca se je pokazala kot nekdo, ki nima stricev iz ozadja, ki nima globoke države za sabo, ki zaradi tega tudi nima medijske podpore. Ampak v vsakem trenutku se zgodi to, da to nekomu ne prija. Tudi približno jim ni jasno, zakaj oni zdaj nas ne morejo prestrašiti ali pa iztiriti s te svoje proge, ki se imenuje dobri nameni. Se pa to samo še bolj potencira. Tako kot sem rekel; bil sem prepričan, da se bo to umirilo, ampak očitno bo to naslednjih 45 mesecev tako.
Pred volitvami ste večkrat poudarjali, da ne boste sodelovali z določenimi političnimi opcijami. Danes ste predsednik državnega zbora. Kaj se je spremenilo? Kaj bi danes rekli človeku, ki meni, da ste izdali svoja predvolilna stališča?
Ravno to, da držimo svojo predvolilno obljubo. Jasno je, da politično sodelovanje pomeni, da greš v koalicijo z nekom. Jasno je, da smo mi obljubljali, da ne gremo v koalicijo ne z enim ne z drugim. Jasno je, da smo to izpolnili. To, da smo pa mi podprli eno od vlad ali pa edino vlado, ki je bila na vidiku, pa sploh ne obravnavamo kot nobeno sodelovanje. Neprestano trdimo: podpirali bomo dobre zakone, zavračali bomo absolutno slabe, ne glede na to, kdo dobre ali slabe zakone predlaga.
Resni.ca z vlado ne bi sodelovala v primeru poskusa kakršnegakoli dvigovanja davkov, tudi DDV, v primeru jasnega vmešavanja v tuje diplomatske in vojaške spore in ob poskusu uvedbe kakršnihkoli ukrepov ob morebitni epidemiji, je naštel Stevanović.
Kje potem danes po vaše poteka meja med sodelovanjem in vstopom v koalicijo?
Meja je ogromna. Če mi računamo na to, da imamo v parlamentu 90 poslancev, smo vsi med sabo sodelavci. Splošno gledano smo vsi med sabo sodelavci. Vsakič, ko se glasuje o dnevnem redu in ga vsi potrdijo, sodelujejo med sabo. Mi smo imeli tudi določene volitve, bodisi predsednikov bodisi podpredsednikov državnega zbora, kjer so skoraj soglasno vsi glasovali za istega kandidata. Kaj je to? Sodelovanje. V vsakem primeru imamo kup točk, zadev, tudi banalnih, od "dober dan" svojemu sodelavcu, ki jih lahko opredelimo kot sodelovanje.
Ampak popolnoma jasno je, da ko govorimo o političnem sodelovanju, govorimo o koaliciji. To je bil tudi razlog, zakaj mi s trenutno koalicijo nismo podpisali sporazuma glede konstruktivnega opozicijskega sodelovanja. Zato ker tudi to smatramo kot neko obliko političnega sodelovanja v smislu koalicije, zato ker gre za jasen primer nečesa, kjer se sodeluje. V vsakem primeru mislim, da težko kdorkoli iz katerekoli parlamentarne stranke v tem trenutku govori, da mi nismo sodelavci, kar zadeva banalno raven. Glede ravni političnega sodelovanja pa je popolnoma jasno, da je to izključno koalicija.
Vi ste večkrat omenjali projektno sodelovanje s koalicijo. Kaj pričakujete od koalicije v zameno za podporo posameznim projektom?
Projektno sodelovanje bi zame pomenilo konstruktivno opozicijo. To pomeni, da mi podpremo nekaj dobrega in pričakujemo, da nekaj našega dobrega podpre nekdo drug. To je normalna ljudska življenjska simbioza, sožitje. Zadnje mora biti v parlamentu sploh izraženo. Mi bi se lahko postavili na okope v opoziciji in podirali popolnoma vse, tudi tisto, kar je dobro za Slovenijo. To zdaj počnejo Svoboda, Levica in SD. Ampak to ni v našem interesu. Neko državništvo še vseeno moraš pokazati v politiki, pokažeš pa ga na tak način, da ti je mar za to, kaj delaš za ljudi.
Glede na to, da smo z Novo Slovenijo in Demokrati že neposredno po volitvah pokazali, da smo pripravljeni stopiti korak nazaj, narediti interventni zakon, za katerega mislimo, da je izredno dober za ljudi, mislim, da bi morali biti vzor za vse preostale politične stranke, da na isti način funkcionirajo.
"Dajmo se posvetiti vsebini, pustimo ideologijo, pustimo politiko z danes na včeraj, začnimo s politiko z danes na jutri in naredimo nekaj dobrega za Slovenijo," pravi Zoran Stevanović.
Se pravi, dajmo se posvetiti vsebini, pustimo ideologijo, pustimo politiko z danes na včeraj, začnimo s politiko z danes na jutri in naredimo nekaj dobrega za Slovenijo. To pa lahko naredimo samo tako, da smo konstruktivni. Mi imamo jasen program, želimo si doseči čim več točk iz tega programa, ker smo prepričani, da glede na to, da smo sami pisali ta program, pomeni dobro za ljudi. Zato si želimo čim širše podpore v parlamentu, ker je brez 46 poslancev težko sprejeti kakršenkoli zakon. Če mi s petimi poslanci v tem mandatu dosežemo vsaj deset točk iz svojega programa, mislim, da smo odigrali prekleto dober poker.
Ali obstajajo področja, pri katerih z aktualno koalicijo nikoli ne boste našli skupnega jezika?
Absolutno bi se to zgodilo v primeru poskusa kakršnegakoli dvigovanja davkov, tudi DDV. Absolutno bi se to zgodilo ob jasnem vmešavanju v tuje diplomatske in vojaške spore in seveda ob poskusu uvedbe kakršnihkoli ukrepov ob morebitni epidemiji. To so tri stvari, na katere mi preprosto ne bi pristali.
Če bi bile danes ponovno volitve, menite, da bi vaša stranka dobila enako podporo?
Večjo. Absolutno večjo. Tudi odziv terena je tak. V svojem javnem diskurzu sem se večkrat pohecal, da ankete delujejo na način, da ne bi ugotovile niti vremena za včeraj. To se je neposredno pred volitvami tudi izkazalo.
Odziv iz lokalnih okolij je zares dober. Mi smo samo od volitev do danes prejeli več kot tisoč vpisov novih članov. Zapustilo nas je 15 članov, kar je štirikrat manj kot po volitvah leta 2022. Veste, vedno se po volitvah odvije neka katarza, jaz temu rečem neko prečiščenje. Nekateri so pričakovali preveč, nekateri so pričakovali določene funkcije, nekateri so pričakovali delovna mesta, večjo pomembnost, na koncu pa dobili mogoče malo premalo pozornosti. Potem so užaljeni in stranko zapustijo. Ampak to je pri nas, ne glede na to, kako ta "mainstream", ki ga stalno omenjam, želi to zadevo umetno napihniti, res majhen odstotek v primerjavi z drugimi strankami. Podpora nam raste in to vedno znova opažamo neposredno med našimi volivci. Skoraj vsak dan se udeležujem kakšnih prireditev in iz pogovorov z množicami na teh dogodkih vidim, da je zaupanje vedno večje. Tudi te realne slike bodo zelo, zelo težko še dolgo skrivali.
Zoran Stevanović je prepričan, da bi njegova stranka, če bi bile danes volitve, dobila večjo podporo.
Resni.ca je vložila predlog spremembe financiranja RTV Slovenija, po katerem bi se zavod financiral neposredno iz državnega proračuna. Zakaj menite, da je takšen model boljši? Ali menite, da je glavna težava RTV v načinu financiranja, v upravljanju, programu ali čem drugem?
V vsem skupaj. Dejstvo je, da nismo mi sami vložili tega predloga zakona, ampak je bilo podkrepljeno s skoraj 20 tisoč overjenimi podpisi, ki smo jih zbrali v pičlih treh, malo manj kot štirih tednih, kar je res dober dosežek in kaže na pozitiven odnos javnosti do našega predloga.
Mi ne želimo ukiniti RTV, to je izrednega pomena. Želimo samo, da se preneha samopašnost, ki jo velikokrat omenjam, ker so se v današnji družbi očitno res rodile določene skupine ljudi, ki se čutijo nedotakljive. Lahko govorijo, kar hočejo, lahko delajo, kar hočejo, lahko se obnašajo, na kakršenkoli način želijo, ampak nič se jim pravzaprav ne zgodi. Medtem ko imamo na drugi strani eno splošno maso državljanov, ki trpi za popolnoma vsak prestopek. Saj je prav, da imamo pravno državo, ni pa prav, da so nekateri privilegirani.
RTV pa se je izkazal kot ena od takih zgodb, ki je v določenih zadevah privilegirana. Najprej govorim o samopašnosti. Oni na leto dobijo, pazite, več kot 110 milijonov evrov, pri čemer za svojo vsebino, za svoje ideološke poglede kot televizija, ki bi kot nacionalka načeloma morala biti neodvisna, ne odgovarjajo niti enemu človeku. Mi samo želimo končati tovrstno aroganco.
Tudi sami veste, koliko imamo zaposlenih v primerjavi z razvitimi zahodnimi državami na RTV. Mi imamo tam zaposlenih več kot dva tisoč ljudi, kar je za eno ljudsko dušo iz Slovenije nepredstavljivo. Da je v enem podjetju, ki ne ponuja pravzaprav nič drugega, kot da nastopa kot agitator določenih političnih strank, zaposlenih toliko ljudi. Vsaj enkrat na leto mi prestavljamo način financiranja iz ljudskih pleč na budžet. Naj vsaj enkrat na leto pride nekdo z RTV v parlament in naj razloži, zakaj tolikšni stroški, zakaj toliko zaposlenih, zakaj tako slaba vsebina programa in zakaj toliko ideoloških razprtij.
"Za eno ljudsko dušo iz Slovenije je nepredstavljivo, da je v enem podjetju, ki ne ponuja pravzaprav nič drugega, kot da nastopa kot agitator določenih političnih strank, zaposlenih toliko ljudi," o nacionalni televiziji meni Stevanović.
Ampak kritiki menijo, da to ni prava ukinitev stroška, temveč prestavitev stroška. Denar bi šel iz istega žepa, le na drugačen način.
Ne gre ravno iz istega žepa. Veste, ljudje smo čudna bitja in včasih se zgodi tako, da ko nekomu govoriš, da nekje odtekajo milijarde in milijoni, je to človeku z ulice izredno daleč. To mu nič ne pomeni. Imel sem priložnost, da sem v pisarni na tablo narisal, kaj povprečno to pomeni za žep posameznika, da bi ljudje to razumeli. Se pravi, če splošnemu državljanu Republike Slovenije govoriš o tem, da nekje izginjajo milijoni in milijarde, je to njemu popolnoma vseeno, zato ker mu je to predaleč.
Za svoj dežnik, ki mu ga pa ukradejo v Mercatorju ali katerikoli drugi trgovini, pa se je pripravljen stepsti. Tukaj je treba ljudem jasno povedati, da je tudi teh 14 evrov, ki jih plačujejo za RTV, preveč. Sploh zato, ker je to narejeno na silo, ker ga načeloma ne gledajo in zato, ker je to drugače obvezen davek, ki jim ga pravzaprav sploh ne bi bilo treba plačevati. Ampak ga morajo, zato da se nekdo na ta račun napaja in da predstavlja aktivista določenih strank. To ljudje razumejo, zato je bil tako velik odziv pri zbiranju teh podpisov.
Mi imamo velike težave. Financiramo nevladne organizacije, ki zagotovo niso v družbeno korist, financiramo korupcijo, 3,5 milijarde na leto. Tega se nisem jaz spomnil, to je poročilo Evropske komisije. Financiramo veliko tega, za kar ni potrebe. Teh sto milijonov evrov na leto se bo našlo, da razbremenimo ljudi in da RTV zares postavimo kot nacionalno televizijo, ki bo delovala v korist javnosti.
Kdo je v vsej zgodovini Slovenije za vas najboljši politik? Imate kakšnega idola? "V Sloveniji bi rekel, da je bil z vidika državništva to morda gospod Janez Drnovšek. Vsak človek ima svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti, a v vsakem primeru je ključno povezovanje. In prav to sposobnost povezovanja si želim vrniti nazaj v slovensko politiko," je odgovoril Stevanović.
Kot predsednik državnega zbora ste s svojimi izjavami dvignili kar nekaj prahu, na primer z izjavo o pocestniškem obnašanju poslank Svobode. Kako sicer gledate na ženske v politiki?
Cenim jih. Neizmerno jih cenim. Mislim, da ženske kvote, ki jih v politiko obvezno uvajajo, škodijo ravno ženskam. Zato ker se največkrat zgodi to, da se ženske na silo potiska v politiko, potem ko dosežejo položaj, pa se morda težje soočijo s specifičnimi pritiski te vloge.
Mi bi morali na druge načine motivirati ženske, da jih je čim več v politiki. Tudi v parlamentu se iz dneva v dan zares trudim biti maksimalno spoštljiv do vseh poslank in vseh žensk, zaposlenih v državnem zboru. To lahko kadarkoli preverite.
Ampak jaz nisem nekdo, ki bo deloval v kalupu sistema, in to določene ljudi moti. Glede na mojo pojavo, mojo občasno robatost – vizualno govorim – jim ustreza, da takrat, ko me želijo javno diskreditirati ali kakorkoli drugače oškodovati in zaničevati, mi poskušajo prilepiti etiketo šovinista ali seksista. Tako kot sem slišal ta izraz na eni od prejšnjih sej.
"Danes sem star 44 let in nikoli v življenju nisem užalil niti ene ženske. Ampak res nikdar," trdi Zoran Stevanović.
To jim nikoli ne bo uspelo. Danes sem star 44 let in nikoli v življenju nisem užalil niti ene ženske in je nikoli ne bom. Tega se zagotovo držim. Obstajajo ljudje, ki me poznajo in lahko to zagotovo potrdijo. To je ena od etiket, ki jim zares ni uspela.
Glede samega očitka o pocestniškem obnašanju pa je zadeva popolnoma jasna. Poslanke stranke Svoboda so napovedale tožbe. Veselim se, da pridemo na to obravnavo in pripeljemo sodne izvedence, da jim pojasnijo, kaj v slavistiki pomeni takšen izraz. Veste, gre preprosto za raven obnašanja. Če se nekaj dogaja mimo parlamentarnih pravil, pomeni, da sodi na ulico, ne sodi pa v parlament. To je vse. Če pa se kdo najde v drugih konotacijah, mu pa jaz tukaj res ne morem pomagati.
Kršitve hišnega reda in parlamentarnih procedur, kot so vpitje, osebne žalitve in prekinjanje razprav, zahtevajo ustrezen odziv. Namen teh odzivov ni osebna diskreditacija kogarkoli, temveč zagotavljanje spoštljivega in produktivnega okolja za delo v državnem zboru. To je vse.
Zakaj potem niste uporabili besede poulično ali gostilniško obnašanje, ampak prav pocestniško, ki ga je mogoče razumeti tudi drugače?
Izključno zato, ker sem vedel, da bo ravno ta izraz spodbudil širšo javno razpravo. Ta razprava je krepko pripomogla k temu, da se nekateri poslanci in poslanke končno nehajo tako obnašati. Namen je bil dosežen.
Torej se vam zdi, da je raven politične kulture v parlamentu zdaj višja?
Zagotovo. Ne bom trdil, da to velja za popolnoma vse, ampak večina poslancev je to sporočilo razumela. Kar zadeva vodenje sej, pa lahko zagotovim, da je raven višja. Gre za mirnost, preudarnost in dosledno upoštevanje poslovnika, česar v preteklosti marsikdaj nismo videli.
Če česa ne želim, je to, da se me primerja s prejšnjimi načini vodenja – in to mislim z vsem spoštovanjem do vseh. A če so se v preteklosti na sejah dogajali nepotreben nemir, vpitje in poskusi utišanja drugače mislečih s položaja moči, potem res ni težko prinesti pozitivne spremembe. Za zdaj nam gre to zelo dobro.
V glavnem, ta mirnost, preudarnost in eleganca vodenja bodo ostale. Razumem vse napade tistih, ki so bili navajeni na drugačne, bolj samovoljne vzorce delovanja v parlamentu, ampak to ne bo spremenilo naše smeri. Ohranili bomo treznost in mirno kri, saj je to edina prava pot za ugled državnega zbora.
"Kar zadeva vodenje sej, pa lahko zagotovim, da je raven višja. Gre za mirnost, preudarnost in dosledno upoštevanje poslovnika, česar v preteklosti marsikdaj nismo videli," je prepričan Stevanović.
V kakšnem odnosu ste z bivšo predsednico DZ?
Nimava odnosa. Z gospo Klakočar Zupančič nimava nobenih osebnih ali profesionalnih stikov. Spoznala sva se leta 2022 na nekem dogodku in danes lahko rečem, da bi bilo morda bolje, če bi takrat ohranila distanco.
Zakaj?
Preprosto zato, ker je bil moj prvi vtis očitno napačen. Slika, ki se je kazala na začetku, se je ob njenem kasnejšem delovanju v politiki popolnoma razblinila. Najini svetovi in pogledi na politično kulturo so si preprosto preveč različni.
Pri izbiri kandidatov za poslance ste poudarjali drugačnost in visoke etične standarde, zgodila pa se vam je afera Mijič. Kje pa je za vas politična odgovornost? Ali mora poslanec odstopiti šele po sodbi ali že bistveno prej?
Mi smo od vseh kandidatk in kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti ter potrdilo, da niso v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Od vseh smo ta potrdila tudi prejeli. V njihova osebna finančna stanja pa se zakonsko nismo imeli pravice spuščati.
Marsičesa ob 88 kandidatkah in kandidatih preprosto nismo mogli vedeti. Na prejšnjih parlamentarnih volitvah je bilo v celotni Sloveniji, če malce karikiram, okoli tisoč kandidatov za poslance. Verjemite mi, da če bi se v kandidate drugih strank poglabljali tako podrobno, kot so se v naše, bi našli bistveno hujše ali celo bizarne zadeve.
"V tem konkretnem primeru je treba počakati in videti, ali bo sploh vložen pravnomočni obtožni predlog. Sicer pa menim, da je včasih dovolj že resen, utemeljen sum, ki kaže na nečedna dejanja, in takrat ni treba čakati na končno pravnomočno sodbo. Ampak v primeru gospoda Mijiča, glede na to, da zadevo tudi vsebinsko nekoliko poznam, bi rad videl, da tožilstvo najprej zbere in predstavi svoje dokaze," meni Stevanović.
Meni je žal. Če bi imel večjo možnost odločanja in večjo diskrecijsko pravico glede izbire, bi kandidate še bistveno bolj podrobno preveril. Ampak v praksi to preprosto vedno ne gre in zgodi se, da določene zadeve priplavajo na površino kasneje. Naša dolžnost je, da ravnamo odgovorno, da zavarujemo stranko Resni.ca in vseh naših pet mandatov, a hkrati vedno pokažemo načelnost.
V tem konkretnem primeru je treba počakati in videti, ali bo sploh vložen pravnomočni obtožni predlog. V Sloveniji imamo primere, kot je ljubljanski župan, ki je bil vpleten v številne postopke, pa ni bil nikoli obsojen ali spoznan za krivega, niti se okoli njega ni ustvarila takšna atmosfera, da bi moral odstopiti. Sicer pa menim, da je včasih dovolj že resen, utemeljen sum, ki kaže na nečedna dejanja, in takrat ni treba čakati na končno pravnomočno sodbo. Ampak v primeru gospoda Mijiča, glede na to, da zadevo tudi vsebinsko nekoliko poznam, bi rad videl, da tožilstvo najprej zbere in predstavi svoje dokaze.
Zagovorniki delavcev vam ob izplačilu plač delavcem podjetja poslanca Mijiča očitajo izkoriščanje človeških stisk za politično samopromocijo.
Če to drži, potem si želim, da bi si celotna Slovenija delala samopromocijo na enak način – tako, da neposredno pomaga ljudem v stiski.
Ob zadnjem glasovanju v državnem zboru je bilo veliko govora o odsotnosti predsednikov strank Roberta Goloba in Matjaža Hana, ter o glasovanju Levice. Kako ste vi razumeli to dogajanje?
Gre za diletantizem. Če bi mi sami zahtevali sklic izredne seje, bi poskrbeli, da se ta seja zagotovo odvije. Oni pač niso. Meni so celo očitali, da nisem hotel izpeljati seje, pri čemer moram poudariti, da sem jaz prejel zahtevo za sklic izredne seje. Jaz sem bil tisti, ki je sklical to izredno sejo in kolegij pred izredno sejo, kar pomeni, da sem absolutno želel, da se ta seja začne.
Mene osebno je zmotilo, da je parlamentarna komisija določila samo določene stranke in spet tukaj izpustimo Levico. Želel bi si parlamentarnih komisij, ki bodo obravnavale popolnoma vse stranke na popolnoma enak način, s popolnoma enakimi merili. Zakaj moramo preiskovati zdaj Resni.co, SDS, Novo Slovenijo in Demokrate, eventualno Svobodo, ne pa Levice in SD? In to medtem ko vse kaže na to, da so ravno te stranke lahko problematične z določenimi instituti, ki predstavljajo obvodna financiranja.
Zdaj ravno zaključujemo bilanco za parlamentarne volitve in opažam, kako zelo imamo vse vzorno urejeno. In nimam nobenih težav s tem, da se preiskuje stranka Resni.ca, ampak uporabljajmo enake vatle za vse. Dovolj je bilo dvojnih meril. Ravno to si zares želim odpraviti iz slovenske politike, čeprav to zagotovo ne bo enostavno.
"To je iz rubrike, kot bi rekli Angleži, 'how low can you go'. Mislim, kako se sploh lahko tako nizko spustiš? To je takšen nivo pokvarjenosti, da si ga jaz v slovenski politiki sploh nisem mogel zares predstavljati."
Na tej isti seji so mi očitali, da nisem bil dovzeten za opombe glede nedelovanja glasovalnih naprav. Dvakrat smo preverjali delovanje glasovalnih naprav, pri čemer sem potem s posnetkom dokazal, da je Luka Mesec z roko pokazal, kako naj ljudje glasujejo ali ne glasujejo. To je popolnoma njihova interna stvar. V to se jaz sploh ne vmešavam, vmešavam pa se v ta njihov avtoritarni sistem delovanja.
In njihova poslanka gospa Tina Brecelj, ki je sedela za njim, roke tudi primaknila ni k glasovalni napravi. Na koncu so pa lagali, da glasovalne naprave niso delovale. To je iz rubrike, kot bi rekli Angleži, "how low can you go". Mislim, kako se sploh lahko tako nizko spustiš? To je takšen nivo pokvarjenosti, da si ga jaz v slovenski politiki sploh nisem mogel zares predstavljati.
Se pravi, meni očitaš, da nisem dovolil oziroma upošteval opomb o nedelovanju glasovalnih naprav – na kar sicer nihče ni opozoril, razen nekdo iz SDS, pa sem vseeno prekinil glasovanje in dal še eno možnost – potem pa se iz posnetkov izkaže, da ta poslanka sploh ni glasovala. In zato smo se mi odločili, da zaradi takšne ravni pokvarjenosti ne bomo nikoli več odgovarjali medijem ali javnosti na očitke stranke Levica.
No, ampak na drugi strani, ko so pa vas izglasovali za predsednika DZ, so pa prišli v javnost križci, krožci in označene glasovnice. Kaj pa potem to? To pa ni pokvarjenost?
To je bila praksa, ki se je, kolikor vem, odvijala že prej. Jaz sem zagotovo glasoval zase, kar je povsem normalno, nisem pa risal ničesar na svoj listek. Ampak ravno v tem primeru gre za bistveno manjšo kršitev kot pa takrat, ko kdo vnaprej napove obstrukcijo ali razkrije svoj glas pri tajnem glasovanju. Če govorimo o tajnem glasovanju, bi morali vsi glasovati tajno. Brez izjeme. Tudi meni kot poslancu ustava zagotavlja pravico do tajnosti glasovanja.
Če pa kdo stopi za govornico in reče: "jaz bom glasoval proti in moja poslanska skupina bo glasovala proti," ali pa če nekdo napove obstrukcijo, se krog potencialnih glasovalcev takoj zoža. Na ta način se javno razgali tiste, ki želijo izkoristiti svojo ustavno pravico do tajnosti. In to javno razkrivanje je ustavno gledano bistveno večja kršitev kot pa to, da se nekdo poigrava s križci in krožci na listku.
Spomnimo se leta 2018 pri Marjanu Šarcu, ko so morali glasovnice celo fotografirati in si jih medsebojno pošiljati. Takrat so se odvijale bistveno resnejše zadeve od te norčavosti z risanjem simbolov. Ampak poglejte, to je eden od lepih primerov praks, ki se danes pravzaprav ne dogajajo več. Na vseh naslednjih tajnih volitvah smo videli morda le še kakšen posamičen primer. In tukaj moram reči, da z vodenjem parlamenta prevzemam zasluge, da smo te zadeve umirili.
"Jaz sem zagotovo glasoval zase, kar je povsem normalno, nisem pa risal ničesar na svoj listek," o razkritju načina glasovanja, ki se je zgodil ob glasovanju za predsednika DZ, pravi Stevanović.
V zadnjih tednih ste bili deležni kritik zaradi nekaterih protokolarnih odločitev in diplomatskih srečanj. Menite, da bi morali kot predsednik državnega zbora bolj paziti na simbolna sporočila svojih dejanj?
Neprestano smo poudarjali, da bomo gradili mostove, ne zidov. Da se bomo pogovarjali z vsemi na svetu, in ravno to zdaj počnemo. To je samo še ena izmed obljub, ki jo dosledno izpolnjujemo. Tako kot se pogovarjam s Tel Avivom, se bom pogovarjal tudi z Moskvo, z Washingtonom, z Minskom, s Carigradom, s katerokoli drugo državo in navsezadnje tudi s Teheranom. Vrat ne zapiramo nikomur.
Zadnji obisk izraelske veleposlanice je pokazal, da mislimo resno. Zbrali smo pogum in bili morda celo prvi v Sloveniji, ki smo ji neposredno povedali, da ostro obsojamo vsakršne napade na palestinsko civilno prebivalstvo ter da civilistov nikakor ne enačimo s Hezbolahom in Hamasom. Izraelski veleposlanici smo v tem pogovoru nalili čistega vina.
Ne vidim nobenih težav v tem, da se v želji po miru kjerkoli na svetu pogovarjamo z obema stranema. Večkrat smo jasno opozorili, da če slepo podpiramo samo eno stran v kateremkoli diplomatskem ali vojaškem sporu, s tem ne prinašamo miru, ampak zgolj podpihujemo konflikt.
Poglejmo ukrajinsko-rusko vojno, kjer se neprestano sledi enakemu načrtu delovanja, miru pa od nikoder. Nasprotno, vsak dan umira na tisoče ljudi. Če smo res vsi takšni mirovniki in če si zares želimo storiti nekaj dobrega za te ljudi, dajmo nekaj spremeniti in poskusiti drugačen pristop. Edini pravi način diplomacije je namreč pogovor z vsemi udeleženimi stranmi.
Slovenija je lepa država z odličnim geostrateškim položajem, vendar v svetovnem merilu nimamo tolikšnega vpliva. Naša izrazita opredelitev za eno ali drugo stran prizadetim ljudem ne bo prinesla koristi, niti mi sami od tega nimamo ničesar. Lahko pa si po nepotrebnem ustvarimo velikega nasprotnika, česar pa zares ne potrebujemo. Naš cilj mora biti iskanje prijateljev, ne pa ustvarjanje sovražnikov po svetu.
"Vrat ne zapiramo nikomur," po odmevnih diplomatskih srečanjih pravi Stevanović.
Zato ponavljam: tako kot sem se sestal z izraelsko veleposlanico, sem se na enak način pripravljen sestati s palestinskim veleposlanikom. In tako kot sem sprejel ameriško diplomatsko predstavništvo, sem pripravljen sprejeti tudi iransko. Vedno na enak način, brez kakršnegakoli navijaštva in z izključno eno željo – da odločno stojimo na strani miru.
Kmalu po nastopu funkcije ste napovedali, da nameravate najprej obiskati Moskvo, a se to ni zgodilo. Nameravate obiskati Moskvo? Že veste, kdaj boste šli tja?
Absolutno nameravam. Moja želja je, da Moskvo obiščem, saj mislim, da bi bila to močna simbolična gesta. Pri tem nisem prvi, ki razmišlja na tak način. Ko je takratni premier Janez Janša leta 2022 obiskal Kijev, je zunanja ministrica Tanja Fajon izjavila, da bi moral biti naslednji korak nujno obisk Moskve. Tudi predsednica države, gospa Nataša Pirc Musar, je lani za revijo Politico izpostavila, da je bila naša največja napaka popolna prekinitev diplomatskih stikov z Moskvo. Nisem torej edini, ki o tem govori, sem pa trdno prepričan, da je edina možna pot do miru prav diplomacija. Vse ostalo smo poskusili, pa ne deluje, zato moja namera glede obiska Moskve še vedno velja.
Morate pa razumeti, da vsak moj obisk, kot nosilca druge najvišje funkcije v državi oziroma predsednika državnega zbora, zahteva določene logistične in protokolarne postopke. To se ne more zgoditi čez noč ali samo od sebe, temveč moram najprej pridobiti uradno povabilo svojega tamkajšnjega kolega. Edina stvar, ki jo torej še čakam za izvedbo obiska v Moskvi, je uradno povabilo predsednika državne dume.
"O, 85 sklec v minuti še vedno zmorem, to ostaja."
Ga še ni?
Za zdaj ga še ni. Od njega sem ob svoji izvolitvi prejel uradne čestitke in osebno pismo, uradnega vabila za obisk pa za zdaj še ni – takoj ko ga prejmem, gremo. Moram pa ob tem omeniti, da sem prejšnji konec tedna prejel vabilo predsednika ukrajinskega parlamenta, gospoda Ruslana Stefančuka. Spoznala sva se v Københavnu med mojim obiskom na konferenci predsednikov parlamentov držav Evropske unije in me je povabil k sebi v Kijev. Najraje bi videl, da bi mi oba obiska uspelo povezati, saj bi to nosilo resnično močno in uravnoteženo simboliko.
Bi vi organizirali trilateralno srečanje?
Brez lažne skromnosti, ne glede na mojo suverenost, dvomim, da bi lahko prišlo do takega trilateralnega sestanka, ampak v vsakem primeru bi bila lahko najprej Moskva, potem pa Kijev ali obratno.
Po nekaj mesecih na položaju: kaj bi rekli, da vam je uspelo spremeniti v načinu vodenja DZ? Kako ocenjujete to obdobje?
Če spremljamo poročanje različnih medijskih portalov, vemo, da to ni nobena novica. Zadeva je bila zelo podrobno izpostavljena že v začetku leta, predvsem pa v vseh predvolilnih soočenjih, kjer sem jo večkrat povsem odprto in transparentno pojasnil ter obrazložil. Volivci so bili s tem v celoti seznanjeni, preden so nam podelili zaupanje in mandat. Zato se na tej točki res ne bi ponovno vračal k temi in komentiral nečesa, kar je bilo že velikokrat povedano, razloženo in javno prediskutirano. Moja pozornost in odgovornost sta danes v celoti usmerjeni naprej – v vodenje državnega zbora, ohranjanje stabilnosti institucije in reševanje aktualnih izzivov naših državljank in državljanov.
Ste še vedno isti Zoran Stevanović, kot ga poznajo iz Kranja?
Načeloma ljudje to potrjujejo. Težko sam ocenjujem sebe, ampak večina mi priznava, da se nisem spremenil niti za las. Nekaj pa moram povedati popolnoma iskreno: ko sem prvič vstopil v svoj kabinet in začel voditi seje, sem imel občutek, kot da to počnem že sto let. Ljudje me lahko marajo ali pa ne, v politiki je to pač običajno. Pomembno mi je le, da je več tistih, ki me podpirajo, nihče pa mi ne more očitati, da tega, kar počnem, ne znam delati. Res pa je, da funkcija prinaša določene privilegije in spremeni način, kako se ljudje obnašajo do tebe, zato se je treba vsak dan znova zavestno prizemljiti. Evforija te ne sme nikoli zanesti.
"Težko sam ocenjujem sebe, ampak večina mi priznava, da se nisem spremenil niti za las," o sebi pravi Stevanović.
V starem Rimu so vojskovodje osvajali nova ozemlja, in če so ob vrnitvi postali preveč evforični ter naduti, so začeli delati napake. Zato je med slavnostnim sprevodom za zmagovalcem vedno stal spremljevalec, ki mu je na uho šepetal: "Memento mori" – spomni se, da si smrten, prizemlji se. In na ta način so ohranjali trezno glavo.
Jaz s tem nimam težav. Vsak dan sem popolnoma prizemljen in tako tudi delujem. Šele prejšnjo soboto zvečer sem bil na gasilski veselici v svojem domačem kraju. Najbolj pri srcu pa mi je bilo prav to, ko sem v pogovoru s sosedi in domačini slišal, da sem v njihovih očeh ostal popolnoma isti, kot sem bil. In takšen bom tudi ostal.
"Memento mori" – spomni se, da si smrten, prizemlji se. Jaz s tem nimam težav. Vsak dan sem popolnoma prizemljen in tako tudi delujem," je prepričan Zoran Stevanović.
Vam tudi ob novi funkciji ostane dovolj časa za družino, prostočasne dejavnosti in šport?
Za družino si čas absolutno vzamem, včasih tudi na silo, saj je to moja prioriteta. Za šport mi ga na žalost ostane nekoliko manj kot pred imenovanjem na to funkcijo. Treningi so namreč močno vezani tudi na prehrano in ritem življenja čez dan, ta pa se mi je zaradi obveznosti nekoliko porušil, to priznam. Tako da mogoče trebušne mišice niso več tako izrazite, kot so bile še pred tremi meseci.
Pa vam še vedno uspe narediti 85 sklec v minuti, kot ste dejali v enem od podkastov.
O, 85 sklec v minuti še vedno zmorem, to ostaja. Ne vem, kako podrobno poznate šport, a področje, kjer sem trenutno malce popustil, je kardio vadba – torej tek in podobne aktivnosti. Zaradi trenutnega urnika in drugačne prehrane človek hitro pridobi kakšen kilogram, potem pa se ta kondicijska ravnovesja malo spremenijo.
Kako nameravate letos preživeti poletni dopust? Boste čas namenili predvsem počitku, potovanjem ali druženju z družino?