George Papandreu je predsednik grške vlade. Pravnik in sociolog. Navdušenec nad novo tehnologijo in velik ljubitelj kolesarjenja. A pred vsem tem je potomec vplivne grške družine Papandreu.
Pravijo, da v Grčiji štejejo le "zveze in poznanstva". Grško politiko namreč vse od 50. let prejšnjega stoletja obvladujeta dve dinastiji, družina Papandreu in družina Karamanlis. Obe sta si več generacij izmenjevali državo in se z njo, ena bolj kot druga, okoriščali. Konservativna Nova demokracija, ki jo vodi družina Karamanlis, in socialistična stranka Pasok Georgea Papandreuja sicer na volitvah zadnjih 30 let skupaj dobita okoli 80 odstotkov glasov. Za njima se običajno znajdejo še komunisti in nekaj drugih skrajno usmerjenih strank.
Poliglot, ki so ga zbadali zaradi grščine
George Papandreu je predsednik vlade, ker je to preprosto "moral" postati. Pred njim sta namreč to breme nosila že njegov oče Andreas in dedek Georgios. Devetinpetdesetletni Papandreu je bil rojen v Minnesoti v Ameriki. Svoje znanje je nabiral na številnih priznanih univerzah po ZDA, na Švedskem in v številnih drugih evropskih državah. Od tukaj tudi njegovo znanje tujih jezikov. Tekoče govori angleško, francosko, švedsko in špansko. Po selitvi v Grčijo je bil zaradi slovničnih napak v grščini pogosto tarča zbadljivk in posmehovanja.
Minister, ki je reševal medsosedske odnose in Ciper
Še preden pa je prevzel krmilo države, je bilo jasno, da bo vladal precej drugače od svojih predhodnikov. George Papandreu je namreč znan po svojih uspehih, ko je bil še minister. Ko je prevzel položaj zunanjega ministra, je močno izboljšal medsosedske odnose in prispeval velik delež k reševanju ciprskega vprašanja. Bil je tudi močan zaveznik ZDA v boju proti terorizmu.
Premier, ki so ga streznili dolgovi ...
A ko se je George oktobra leta 2009 zavihtel na premierski stolček, je ugotovil, da je z njegovo državo nekaj hudo narobe. Močno zadolžena Grčija je drvela proti prepadu. Čeprav je pred volitvami napovedoval povečanje vlaganj v infrastrukturo, pa povišanje plač javnih uslužbencev in pokojnin nad inflacijo, se je moral po nastopu premierskega položaja strezniti. Ko je prevzel državo, je imela ta dolga za 146 odstotkov bruto domačega proizvoda in več kot 12-odstotni proračunski primanjkljaj.
… njegovih prednikov
A zadolževanje države se je začelo že veliko prej, levji delež pri tem pa je imel ravno njegov oče Andreas Papandreu, sicer ustanovitelj stranke Pasok. Pod njegovo vladavino so ljudje v pokoj odhajali predčasno, plače in pokojnine so rasle, država je porabila več, kot je pridelala. To je bilo obdobje globokega zadolževanja.
George, ki sicer velja za diametralno nasprotje svojega očeta, je moral odplačati njegove grehe. Če je za Andreasa veljalo, da je bil bolj aristokratski in da je državo vodil kot svoje podjetje, pa je bil njegov sin precej bolj ljudski in naklonjen konsenzu. Andreas Papandreu je Grčijo pripeljal na rob preživetja, George pa mora tega bolnika ozdraviti. A država, ki je zdaj ogrožala tudi že tako ranljivo evropsko gospodarstvo, sama ni več mogla odplačevati dolgov, zato sta ji na pomoč priskočila Evropska unija in Mednarodni denarni sklad.
Politik, ki bo odpustil nekoč kot svete krave zaščitene uradnike
Kljub visoki brezposelnosti so v Grčiji napovedali množična odpuščanja v javni upravi. Do leta 2015 naj bi tako v javnih službah odpustili kar 150.000 ljudi. Poleg višjega davka na nepremičnine so Grke prizadeli še številni drugi ukrepi, kot sta, denimo, znižanje pokojnin in plač ter dvig starostne meje za upokojitev. Zaradi novih varčevalnih ukrepov skorajda ne mine teden, ko v državi ne stavkajo.
Z napovedjo referenduma razburkal svet
Čeprav je v parlamentu dobil zaupnico, pa George Papandreu te zgodbe najverjetneje ne bo končal. V zgodovino se bo zapisal kot tisti, ki je z napovedjo referenduma o evropskem načrtu za reševanje evra razburkal evropsko in svetovno politično srenjo. Čeprav se je referendumu pozneje odpovedal, pa grenak priokus ostaja. Prvič je bilo začutiti, da ideja Evropske unije ni nujno večna.