Zakaj si direktorice ne znajo izboriti višje plače

Mary Barra, Virginia Rometty in Ana Botin so le tri izmed vse več žensk, ki jim v zadnjih letih uspeva zasedati moške položaje. Barra je kot prva ženska letos februarja prevzela vodenje družbe General Motors, dobri dve leti prej je Rommettyjeva kot prva ženska sedla na direktorski stol družbe IBM, španska podjetnica Botinova pa je bančno družbo Santander Group prevzela letos septembra.

Dve tretjini več kot pred dobrimi petimi leti Število žensk na vodilnih poslovnih položajih je še vedno nizko, po podatkih študije podjetja Strategy& naj bi jih bilo v 2500 največjih podjetjih na svetu le dobre tri odstotke. Kljub izjemno nizkemu deležu je to vseeno razveseljiv podatek, saj se število direktoric navsezadnje le povečuje – v zadnjih petih letih za dve tretjini.

Največ vodilnih položajev ženske zasedajo v ameriških in kanadskih podjetjih (3,2 odstotka), pa tudi kitajskih (2,5 odstotka), in sicer v panogah informacijske tehnologije in potrošniških storitev. Precej manj je na vodilnih položajih Evropejk (1,4 odstotka) in Japonk (0,8 odstotka). Raziskava je sicer pokazala tudi, da so profili žensk, ki postanejo direktorice, zelo podobni moškim, ki zasedajo vodilne položaje: so približno enako stare, prihajajo iz regije, kjer je sedež podjetja, in imajo mednarodne delovne izkušnje.

Njihovo delo še vedno manj vredno Ključna težava še vedno ostaja plačilo. Če direktor zasluži en dolar, direktorica zasluži le 80 centov, je pokazala raziskava ameriškega inštituta za žensko politiko. Dobra novica pa je, da je tudi tu opazen napredek, saj so še pred dvema letoma direktorice zaslužile komaj 69 centov.

In zakaj je delo ženske še vedno manj vredno kot moško delo? Eden od razlogov je, ker se ženske ne znajo pogajati za svoje pravice, pravi profesor s poslovne šole Insead Horacio Falcao, piše Forbes.

Prvi razlog, ki ga omenja Falcao, je, da so ženske že v osnovi v slabšem izhodiščnem položaju, saj kljub vse večji enakosti še vedno obstajajo različni psihološki predsodki o razlikovanju med spoloma. Tako se od žensk še vedno pričakuje lepo in prijazno vedenje, nekdo, ki zahteva svoje pravice, pa mora nastopiti dokaj neprijazno in predvsem ostro.

Konkretno glede plačila pa navaja, da ženske, ko zahtevajo višje plačilo, same sebe prenizko ocenijo, saj nasvet o višini plačila običajno iščejo v krogu žensk, ki pa imajo, kot že ugotovljeno, nižje plače kot moški.