Zakaj je Nemčija lahko sanirala banko brez zavez, Slovenija pa ne?

Dve članici Evropske unije sta v zadnjem mesecu izdali bančni pomoči svojim bankam, vendar je vsaj v enem primeru Evropska komisija to označila za dovoljeno državno pomoč.

Nemčija je v začetku meseca vložila tri milijarde evrov v deželno banko NordLB, konec preteklega tedna pa je podoben korak z 900 milijoni evrov storila tudi Italija ob pomoči banki Popolare di Bari. Nemškemu reševanju banke je Evropska komisija že prižgala zelo luč in ga označila kot dovoljeno pomoč, Italija pa se je v preteklosti že večkrat požvižgala na pravila.

Kot je poročal specializirani finančni portal Financial Times, je v nemškem primeru veliko vprašanje, ali bodo davkoplačevalci od te odločitve imeli kakršenkoli donos, nobeden od zasebnih vlagateljev pa ne bi vlagal pod takšnimi pogoji.

Novice Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

Podobno je bilo v Sloveniji, vendar s pomembno razliko

Slovenija je morala zaradi državne pomoči prodati NLB. Foto: Matej Leskovšek Zgornji scenarij močno spominja na slovenskega pred šestimi leti, a z zelo pomembno razliko. Slovenska pomoč bankam je bila označena za nedovoljeno državno pomoč, zato smo morali v zameno sprejeti številne zaveze, ki jih je narekovala Evropska komisija.

Ena od zavez je bila tudi prodaja NLB, po tržnem deležu največje slovenske banke, čeprav so jo večkrat preložili in so se ji poskušali izogniti.

"Močnejši so očitno spretnejši in pametnejši"

"Lahko rečemo, da so pravila za močnejše mogoče nekoliko drugačna, iz drugega zornega kota pa so močnejši očitno spretnejši, pametnejši in ob pravem času na pravem mestu," o odločitvi EK v primeru nemške banke razlaga ekonomist Bogomir Kovač.

Podobno meni tudi ekonomist Jože P. Damijan. "Za velike (pomembne) države skupno sprejeta pravila niso tako zavezujoča, saj jih po potrebi spremenijo ali bolj fleksibilno tolmačijo," meni P. Damijan in dodaja, da reševanja bank, kot se je dogajalo v Sloveniji in pred tem na Cipru, EU pozneje nikoli več ni ponovila v takšni obliki.

"Cena te epizode sanacije bank ni samo za skoraj pet milijard evrov višji javni dolg, temveč tudi seznam 15 podjetij, ki smo se jih zavezali prodati," meni ekonomist Jože P. Damijan. Foto: STA ,

Kovač dodaja, da so deželne banke, kot je bila tudi NordLB, izvzete iz strateške skupine bank. "Ali časovno ujamejo pravi čas ali pa imajo to strukturno urejeno," razlaga Kovač.

"Slovensko vedenje bolj papeško od papeža"

Slovenija pred šestimi leti ni bila v položaju, da bi se lahko pogajala, opozarja P. Damijan in dodaja, da smo bili stisnjeni v kot zaradi prepozne odločitve o sanaciji bank.

Novice Kitajci v Gorenju: bi se jih morali bati ali jim pogrniti zlato preprogo? #video

"Nauk te zgodbe je, da nikoli ne smeš dovoliti, da te lastne napake spravijo v položaj, da te lahko preostale države izsiljujejo," dodaja P. Damijan, Kovač pa na drugi strani vedenje slovenske oblasti opisuje kot "bolj papeško od papeža".

Kmalu nova priložnost, da bomo ob pravem času na pravem mestu

"Ali ujamejo pravi čas ali pa imajo to strukturno urejeno," o reševanju finančnih težav Nemčije in Italije pravi ekonomist Bogomir Kovač. Foto: Vid Ponikvar Po besedah Kovača bo kmalu na vrsti nova fronta, kjer bo pomembno, da se bomo odločili pravočasno, ne prepozno kot v primeru sanacije bank. To so zelene investicije oziroma ekološke investicije, pri čemer bo Evropska unija ponujala številne ugodnosti in subvencije.

"To bodo državni skladi, ki bodo izvzeti iz nekaterih pravil. Tisti, ki bodo to takoj zgrabili in vložili, bodo pridobili. Čez tri, štiri leta bodo zadevo ustavili. Mi bomo verjetno najprej spet čakali, kaj bodo naredili drugi. Ko bo Evropska komisija stopila na zavoro, bomo mi ravno vstopili. In če bomo po tem še kaj storili, bomo še kaznovani," o mogočem scenariju ugiba Kovač.

"Biti moramo prvi na štartni liniji, sicer bomo spet začeli vlagati v zeleno energijo takrat, ko ne bo več ugodnosti," je prepričan Kovač.