Volkswagnov škandal je ogledalo korporativnega kapitalizma

Afera Volkswagen še vedno odmeva po svetu, vsak dan odkrivajo nove podrobnosti Volkswagnove goljufije. Nemški časopis Bild am Sonntag je objavil podatek, da so z notranjo preiskavo v Volkswagnu odkrili, da je že leta 2007 Bosch, največji dobavitelj delov za VW, opozarjal, naj nikar ne uporabljajo programske opreme, s katero so prirejali teste.

Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung pa je poročal, da je pred štirimi leti eden izmed Volkswagnovih tehnikov v poročilu notranjega nadzora VW izrazil zaskrbljenost zaradi uporabe nedovoljenih praks pri testiranju dizelskih motorjev.

Prav tako je zdaj tudi postalo jasno, da so Američani, ki so odkrili goljufijo, že pred dvema letoma to sporočili Volkswagnu, a so jih ti po poročanju New York Timesa arogantno zavrnili, češ da so raziskave pomanjkljive in napačne.

Diktatorji družinskih podjetij Toda bolj kot podrobnosti škandala so zanimive analize, ki dogodek postavljajo v širši kontekst avtomobilske industrije, korporativnega sveta in celo kapitalizma samega. Financial Times (FT) recimo opozarja, da bo afera nedvomno vplivala na avtomobilsko industrijo, še posebej v Nemčiji. Pri tem izpostavljajo specifiko nemških podjetij, ki temeljijo na družinskem vodenju, lojalnosti in povezanostjo z lokalnim okoljem. Po mnenju FT so Nemci prepričani, da so prav družinska podjetja temelj uspeha gospodarstva.

A opozarjajo tudi, da taka podjetja pogosto vodijo patriarhi, ki nadzorujejo vse od velikih investicij do tovarniške menze, pri tem pa niso kaj prida dovzetni za kritike ali opozarjanje na napake. Volkswagen je podjetje, ki so ga do zdaj vodili natančno tako. Ali kot so zapisali v Süddeutsche Zeitung, direktor Volkswagna Martin Winterkorn je podjetje s 600 tisoč zaposlenimi vodil, kot da bi bil v Severni Koreji.

Kritika korporativnega kapitalizma Še dlje s kritiko podjetniške etike pa je šel Guardian. V več komentarjih so opozorili, da je večen izgovor korporacij, kadar jih ujamejo pri goljufanju, da tudi drugi delajo tako, le da jih še niso ujeli. Korporacije naj bi bile že tako odmaknjene od realnosti, da je nelegalno postalo običajno.

Afera Volkswagen pa je dobra priložnost, da se take prakse vsaj omejijo, če ne že izkoreninijo. Predvsem pa, da se v korporativni kulturi ponovno vzpostavijo elementi nadzora moči, pa naj bodo to močni sindikati, neodvisni delničarji ali zahtevni kupci. Volkswagen je izgubil neodvisen nadzor in s tem postal primer, ki ga bodo radi citirali kritiki zahodnega kapitalizma.

Volkswagnove ameriške reklame za dizle New York Times (NYT) je objavil podatek, koliko je Volkswagen vlagal v oglaševanje svojih dizelskih avtomobilov na ameriškem trgu, ki so ga skušali osvojiti že od osemdesetih let. Letos so za promoviranje dizelskih motorjev namenili 77 milijonov dolarjev , kar je 45 odstotkov vsega proračuna Volkswagna za televizijske oglase v ZDA. V reklamah so poudarjali, da gre za čisto tehnologijo.

Od izbruha afere pretekli teden so z ameriških televizij umaknili večino oglasov za dizle, zadnjega so predvajali 21. septembra. So pa istočasno začeli predvajati oglas za novo jetto. Kot so zapisali pri NYT se oglas ironično začne s stavkom: "Ko vozite, stvari niso vedno takšne, kot se zdijo."