Sreda, 25. 1. 2017, 4.11
7 let, 1 mesec
V Štorah bo vroče, vnel se je boj za delnice
Eden od največjih zaposlovalcev na Celjskem, družba Štore Steel, je pred lastniškimi spremembami. Spopad se je vnel za nadzor nad družbo pooblaščenko, prek katere petinski delež jeklarne vrsto let obvladujejo nekdanji in zadjšnji zaposleni. Bodo Štore Šteel tarča sovražnega prevzema ali pa so zadnje lastniške spremembe usklajene z zdajšnjo upravo?
Družba Štore Steel se v zadnjih letih precej uspešno bojuje z razmerami na negotovem jeklarskem trgu. Ob upadanju cen surovin in ohlajanju kitajskega gospodarstva, ki pomembno vpliva na svetovno povpraševanje pri jeklu, posluje z dobičkom. Samo v zadnjih desetih letih so v Štorah v različne posodobitve proizvodnje vložili kar okoli sto milijonov evrov.
Tudi zato je štorska jeklarna kljub precej visoki zadolženosti in nizkemu denarnemu toku še vedno zanimiva za morebitne kupce.
V igro vstopil Subotič
Štorska jeklarna je kljub precej visoki zadolženosti in nizkemu denarnemu toku še vedno zanimiva za morebitne kupce. Njen največji lastnik je Unior, ki obvladuje dobrih 29 odstotkov delnic. Ko se je zreški koncern pred leti znašel v finančnih težavah, se je svoj delež v družbi Štore Steel skupaj z nekaterimi ostalimi lastniki odločil prodati. Takrat sta se za nakup zanimala:
- Slovenska industrija jekla (SIJ), ki je v lasti ruske družine Zubicki,
- in češka Moravia Steel.
Rusi z Jesenic so se kmalu umaknili iz igre, saj so se raje odločili za prevzem Perutnine Ptuj. Ostali so Čehi, ki so ponudili premalo. Lastniki so najprej za Štore Steel zahtevali 50 milijonov evrov, nato pa so bili po nekaterih informacijah ceno pripravljeni spustiti za dobrih 10 milijonov evrov.
Zdaj se je v dogajanje, povezano s Štore Steelom, vpletel Tomaž Subotič, ključni mož Čehov v Sloveniji. Subotič je direktor in 51-odstotni lastnik podjetja Moravia Steel Slovenija, ki je v letu 2015 ustvarila 760 tisoč evrov prihodkov od prodaje in minimalni dobiček.
Ne igra "na suho"
Istega leta je Subotič o namerah Čehov v Štorah govoril v množini. "Zapletlo se je, ker ne moremo privoliti v to, da se ob razmeroma visokih pričakovanjih prodajalcev o ceni postavijo še dodatni pogoji. To pač ne gre," je poudaril.
Subotič, lastnik češkega podjetja Intertrade in nekdanji nadzornik Banke Celje, je kot poslovnež in vlagatelj znan po tem, da nikoli ne igra "na suho". Pred časom je kopičil delnice Gorenja, ki jih je tik pred objavo informacij o zanimanju Panasonica za prevzem in skokoviti rasti tečaja prodal, zaradi česar je še danes nejevoljen. Opazen lastniški delež ima tudi v Cinkarni, ki je bila v postopku prodaje. Dobro je zaslužil še z delnicami Pivovarne Laško, ki jih je kupil pred Heinekenovim prevzemom.
Samo v zadnjih dveh mesecih je Subotič kupil skoraj deset odstotkov družbe pooblaščenke Železar Štore. Odkupil jih je od Ilirike, s katero naj bi že pred tem sodeloval v več poslih. Če bi Subotič za delnico pooblaščenke odštel njeno trenutno vrednost na sivem trgu (dva evra), bi ga nakup stal slabih 200 tisoč evrov.
Zakaj bi Subotič odkupoval delnice družbe, ki je že od certifikatske privatizacije v devetdesetih letih v lasti nekdanjih in zdajšnjih zaposlenih v štorski jeklarni?
"Poslovanje bi lahko bilo boljše"
Kot je za Siol.net dejal Subotič, je "na Štore čustveno navezan, saj je tam leta 1987 začel svojo poslovno kariero". "Pooblaščenka je pomemben lastnik Štore Steela. Z nakupom njenih delnic želim vplivati na poslovanje družbe, ki bi lahko bilo boljše," je pojasnil Subotič.
Na vprašanje, ali deluje z roko v roko s Čehi, ki so prav včeraj izpadli iz tekme za nakup 1,4 milijarde evrov vredne železarne v slovaških Košicah, je Subotič odgovoril: "Vsekakor si želim, da Štore Steel ostane v slovenski lasti." Ali namerava čez čas objaviti prevzem pooblaščenke, s čimer bi delničarji dobili možnost, da po dolgih letih izbirajo med različnimi ponudniki za delnice, Subotič ni želel razkriti.
Za nakup družbe Štore Steel se je v preteklosti zanimala Slovenska industrija jekla (SIJ). Družba pooblaščenka je druga največja lastnica Štore Steela. Prava vrednost njenega 20-odstotnega deleža bi se lahko pokazala v primeru, če bi se za prodajo svojega deleža odločil tudi Unior. Oba namreč skupaj obvladujeta polovico lastništva Štore Steela. Podobno bi bilo, če bi delnice prodajala Dinos in Kovintrade, ki skupaj obvladujeta dobrih 30 odstotkov lastništva in sta v preteklosti že bila pripravljena prodati delnice.
Veliko zanimanje za delnice
Subotič sicer ni edini, ki v zadnjih mesecih kupuje delnice družbe pooblaščenke.
- Svoj delež je povečal tudi dolgoletni največji lastnik, podjetje Storkom. Njegov največji lastnik je Anton Franulič, menedžer v skupini Štore Steel.
- Slab odstotek delnic je kupil še Marjan Mačkošek, nekdanji predsednik uprave Štore Steela, ki je konec lanskega leta po skoraj 20 letih odstopil s položaja. Zdaj je svetovalec uprave Štore Steela, ki ji predseduje Ivan Jurkošek.
- Delnice odkupuje tudi podjetje J & M Prima iz Šentjurja pri Celju, ki kupce vabi tudi z velikimi reklamnimi panoji ob cestah.
Tako Mačkošek kot Franulič sta odločno zanikala, da bi bila pri kupovanju delnic povezana s Subotičem.
"Ne vem, zakaj delnice kupuje Tomaž Subotič. To morate vprašati njega. Mi nismo tisti, ki odkupe delnic ponujamo na plakatih. Sami odkupujemo le delnice, ki jih želijo nekdanji in zdajšnji zaposleni prodati zaradi zaprtja trgovalnih računov," je pojasnil Franulič.
Storkom in Mačkošek obvladujeta dobrih 37 odstotkov delnic pooblaščenke. Iz njunih besed je mogoče slutiti, da gre za obrambni manever pred Subotičem. Pričakovati je mogoče, da bodo vsi vpleteni svoje karte razkrili na prihodnji skupščini pooblaščenke, ki naj bi bila še ta mesec.
Franulič o tem, zakaj v zadnjih mesecih za delnice pooblaščenke vlada tolikšno zanimanje, "nima mnenja". Prav tako "ne ve", ali se v tem trenutku kdo zanima za nakup Štore Steela.
Želijo si stabilnega lastnika
"Želimo, da je lastnik družbe Štore Steel tisti, ki je stabilen in ima v družbi dolgoročni interes," je poudaril Mačkošek, član skupine gospodarstvenikov, ki svetuje tudi premierju Miru Cerarju. Mačkošek je sicer predsednik nadzornega sveta Darsa in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Leta 2009 je za nekaj časa prevzel tudi vodenje nadzornega sveta Pivovarne Laško, ki je pred tem iz rok Boška Šrota prešla v last bank.
V vsakem primeru nakup družbe pooblaščenke ni dovolj za obvladovanje Štore Steela. Družba ima namreč v statutu določilo, ki jo brani pred tako imenovanim sovražnim prevzemom. Če želi kdorkoli od večjih lastnikov samostojno prodati delež, se mora s tem strinjati najmanj 75 odstotkov preostalih lastnikov.
Kaj bo naredil Unior
V družbi Štore Steel si po besedah Marjana Mačkoška želijo stabilnega lastnika. Unior, največji lastnik Štore Steela, ni več pod pritiskom kot pred leti, da mora prodati delež v tej družbi. Družba se je konec lanskega leta z bankami dogovorila o reprogramu posojil. Lastniki Uniorja se zdaj pripravljajo na njegovo prodajo. Prodaja te družbe, ki je v skoraj 40-odstotni lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH), bo zelo verjetno največja privatizacija v letošnjem letu. Konec februarja bodo že izbirali finančnega svetovalca za prodajo.
V drugačnem položaju kot pri prejšnjem prodajnem postopku Štore Steela sta tudi preostala večja lastnika: Kovintrade in Dinos. Na deležu Štore Steela v lasti Kovintrada imajo zastavno pravico vpisane banke, ki so leta 2014 z družbo podpisale sporazum o finančnem prestrukturiranju. Dinos, ki ga ravno tako bremenijo visoki dolgovi, pa je pred kratkim prešel v last Kitajcev.
Predsedniku nadzornega sveta Uniorja Branku Pavlinu ni znano, da bi se kdorkoli zanimal za nakup Štore Steela. "Unior se v prvem postopku prodaje ni odločil za nobenega od ponudnikov. Štore Steel je v tehnološko zelo kakovosten proizvajalec," je poudaril Pavlin.
Unior je z družbo iz Štor tudi poslovno zelo povezan, saj je njen pomemben dobavitelj in kupec.
Kako posluje družba Štore Steel
Ključni trgi Štore Steela so Slovenija, kjer prodajo okrog 35 odstotkov proizvodov, Nemčija (20 odstotkov), Italija (10), Avstrija (8) in Češka (3).
Za lani so načrtovali dobrih sto milijonov evrov prihodkov od prodaje, a so ti znašali okrog 97 milijonov evrov. Pri tem so ustvarili večji dobiček kot v letu 2015, ko je znašal 2,4 milijona evrov.
"Načrtov nismo v celoti izpolnili. Čeprav smo prodajo povečali za štiri odstotke, je to rast izničilo gibanje cen surovin na svetovnih trgih, od katerih je odvisen variabilen del cen izdelkov," je dejal Mačkošek. V zadnjem letu so cene legur in jeklenih odpadkov v povprečju upadle za 15 odstotkov.
Po napovedih Združenja evropskih jeklarjev Eurofer bo sicer poraba jekla za industrijo avtomobilov, ki je njihov glavni kupec, večja za dva odstotka.
Štore Steel so imele na zadnji dan leta 2015 za skoraj 20 milijonov evrov dolgoročnih in za 16 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti. Med ključnimi cilji družbe do leta 2019 je znižanje zadolženosti na razmerje dvakratnika denarnega toka, ki je leta 2015 znašal dobrih 8,6 milijona evrov.
1