V Bolgariji in Romuniji več gospodarske svobode kot pri nas

Slovenija je z 62,7 točke (od lani višje za eno točko) malce nad svetovnim (60,3) ter pod regionalnim (67,1) povprečjem ekonomske svobode. Vodilni na tem področju, Hongkong, je dosegel 90,1 točke od 100 mogočih, vodilna država v Evropi, Švica, pa 81,6 točke. Slovenija je v regiji na 34. mestu. Pred nami so med drugim Litva, Gruzija, Armenija, Makedonija, Madžarska, Albanija, Bolgarija, Romunija in Črna gora. Mesto za nami je v Evropi Italija, sledijo ji Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina. Na zadnjem mestu v Evropi je Ukrajina.

Slovenija je v primerjavi z lani dodatno točko dobila predvsem na račun spremenjene delovnopravne zakonodaje in poslovne svobode ter stopnje nekoruptivnosti. Slabše se je odrezala na področju fiskalne in monetarne svobode.

Lestvico zadnjih 20 let sestavljata ameriška ustanova Heritage Foundation in časnik Wall Street Journal.

Lestvica temelji na štirih glavnih kazalcih, ki so jih za Slovenijo letos opisali takole:

Vladavina prava - Korupcija, ki je sicer manj obsežna kot v drugih državah srednje Evrope, v Sloveniji ostaja težava. Po navadi se pojavlja kot konflikt interesov ter pogodbenih vezi med vladnimi predstavniki in zasebnim sektorjem. - Sodni okvir je še vedno dovzeten za politični vpliv. - Ustava zagotavlja pravico do zasebne lastnine, a imajo sodišča premalo zaposlenih in so prepočasna.

Vlada - Med ukrepi za reševanje evrske krize je davek na dohodek posameznikov dvignila na 50 odstotkov.

Učinkovitost predpisov - Poslovno okolje je na splošno spodbudno za podjetnike, saj je podjetje mogoče ustanoviti v enem tednu, a je po drugi strani za pridobitev vseh dovoljenj treba čakati več kot 150 dni. - Kljub napredku toga pravila o trgu dela hromijo dinamično rast zaposlovanja. - Majhen kmetijski sektor je močno subvencioniran, vlada pa namerava prodati 15 podjetij v državni lasti, tudi največjega telekomunikacijskega operaterja.

Prosti trg - Podjetja v državni lasti prevladujejo v številnih gospodarskih sektorjih. - V finančnem sektorju še vedno prevladujejo banke. - Kljub določenemu napredku je proces privatizacije finančnih ustanov v državni lasti nedosleden. - Financiranje start-upov in manjših podjetij je še vedno oteženo. - Kapitalski trgi so relativno majhni.