Umanotera "zelo verjetno" s pritožbo na okoljevarstveno soglasje Magni

"Dokumentacijo smo prevzeli in preučili. Zelo verjetno se bomo na odločitev pritožili, glavni razlog za pritožbo pa je vezan na oceno glede izpustov iz prometa ter s tem povezano kakovostjo zraka in javnim zdravjem," je danes povedal Gnezda.

Slovenski E-forum, ki sicer še ni prevzel okoljevarstvenega soglasja, se bo pritožil, je za spletno stran časnika Delo povedal Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma in dodal, da se bo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije TRS o tem odločalo v četrtek. "Osebno menim, da niso odpravljeni pomisleki, ki smo jih izrazili na ustni obravnavi," je za časnik dejal Marinček. Po njegovem mnenju je vplivno območje premajhno, kritičen je bil tudi, da na ustni obravnavi niso mogli komentirati izdaje vodnega soglasja, ker je direkcija za vodo tega izdala tik pred izdajo okoljevarstvenega soglasja.

Stranski udeleženci so Občina Miklavž na Dravskem polju, Rado Lobnik iz Orehove vasi in deset okoljevarstvenih organizacij - Umanotera, Inštitut za politike prostora, društvo Focus, Inštitut za trajnostni razvoj, društvo Ekologi brez meja, Cipra Slovenija, Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, Zveza ekoloških gibanj (ZEG), Društvo za ekonomiko energetike in ekologijo ter Alpe Adria Green.

V kateri Magni bi raje delali Slovenci? V Gradcu ali v Hočah? 

ZEG ne se bo pritožil, Focus še razmišlja, Inštitut za politike pa ima pridržke

V ZEG se na izdano okoljevarstveno soglasje ne bodo pritožili. Kot je pojasnil predsednik ZEG Karel Lipič, so na razgovoru z vodstvom Magne Steyr v začetku julija razčistili dileme, po obravnavi na Arsu 24. julija in obrazložitvi okoljevarstvenega soglasja pa dobili zadovoljive strokovne odgovore in zagotovila, da bo Magnin industrijski objekt okoljsko varen za delavce ter kakovost življenja in bivanja v neposredni bližini. Si pa v ZEG želijo postati član projektno-nadzornega sveta pri gradnji in delovanju Magnine lakirnice.

V Inštitutu za politike prostora poudarjajo, da imajo glede investicije še vedno pridržke, vseeno pa ocenjujejo, da nadaljnje vztrajanje v postopkih ni več produktivno z vidika ciljev trajnostnega urejanja prostora, za katerega si prizadevajo, zato se na odločitev Arsa ne bodo pritožili. V postopek so se namreč vključili zato, ker je bilo le v tem okviru mogoče o načrtovani investiciji ustrezno javno razpravljati. "Žal ta postopek ni pravi okvir za razpravo o načrtovanju strateških investicij in odločanje o ključnih razvojnih vprašanjih države in regije," je povedal Marko Peterlin z inštituta.

V društvu Focus dokumentacijo še preučujejo, ali se bodo pritožili, pa še ne vedo. "Če bomo imeli dodati kaj vsebinskega, se bomo, v nasprotnem ne," je pojasnil Tomi Tkalec iz Focusa.

Župan Hoč Marko Soršak ni seznanjen s tem, da želi Magna graditi tovarno na Madžarskem. Foto: STA ,

Župan Hoč še vedno upa na gradnjo

Potem ko sta Radio Slovenija in Delo v ponedeljek poročala, da je Magna Steyr konec prejšnjega tedna dobila gradbeno dovoljenje na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg 50 kilometrov od Lendave, je župan Občine Hoče - Slivnica Marko Soršak danes izrazil upanje, da je Magna še vedno zavezana gradnji obrata v Sloveniji.

Soršak uradno z Magninimi postopki na Madžarskem ni seznanjen. "Neformalno pa sem tudi jaz dobil informacijo, da so tam dobili delno gradbeno dovoljenje. Torej ne za celotno tovarno, ampak le del. Kateri del, ne vem. Rečeno je bilo, da bodo vztrajali pri nas do septembra, in v to še vedno verjamemo," je povedal Soršak. "Še vedno se trudijo, da bi tovarna bila v Hočah, zato že odkupujemo zemljišča za drugo fazo projekta," je dodal.

Arso je Magni 10. avgusta izdal okoljevarstveno soglasje za lakirnico v Hočah. Foto: Reuters

Ko bodo vsem vročili odločbo, bodo imeli 15 dni časa za pritožbo

Agencija za okolje je 10. avgusta avstrijsko-kanadskemu avtomobilskemu velikanu Magna izdala okoljevarstveno soglasje za lakirnico v Hočah, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ko bo odločba vročena vsem 12 udeležencev v postopku, bo začel teči 15-dnevni rok za oddajo pritožb na odločitev agencije za okolje.

Po besedah Soršaka sta iz tega dela Slovenije udeleženca le Občina Miklavž na Dravskem polju in kmet Rado Lobnik, ki se po njegovih informacijah nista pritožila in se tudi ne nameravata pritožiti. "Obstaja samo še deset društev, ki pa so vsa registrirana v Ljubljani," je pojasnil.

V Miklavžu so bili zaskrbljeni zaradi vpliva Magninega obrata na kanalizacijski sistem, a so bili po podpisu memoranduma o sodelovanju in prizadevanju za izvedbo omilitvenih ukrepov pri umeščanju industrijskega obrata v prostor z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom pomirjeni. "Nismo se pritožili, ker imamo memorandum, ki smo ga podpisali z vlado. Ta zagotavlja, da bodo naše zahteve uresničene," je povedal miklavški župan Leopold Kremžar.

Hoški kmet Lobnik pa je občini Hoče - Slivnica že prodal okoli osem hektarjev svojih zemljišč, ki so predvidena za gradnjo lakirnice, od zdaj pa bo kmetoval na zemljiščih Sklada kmetijskih zemljišč v občini Rače, ki jih je imela prej v najemu Perutnina Ptuj.

Civilna pobuda Rešimo Rogoški gozd se ne more pritožiti

V postopkih priprav na Magnino investicijo je bila dejavna tudi civilna pobuda Rešimo Rogoški gozd, ki nasprotuje poseku omenjenega gozda za zagotovitev nadomestnih zemljišč za kmetijska zemljišča, ki bodo izgubljena zaradi gradnje lakirnice. V postopek izdaje gradbenega dovoljenja ta ni vključena, zato se zdaj ne more pritožiti.

Po besedah vodje pobude Simona Žlahtiča je zadeva zanje za zdaj končana. Čakajo le še, da občina Hoče - Slivnica sprejme spremenjeni občinski prostorski načrt, po katerem je v prvi fazi gradnje lakirnice predvidena sečnja le še štirih hektarjev Rogoškega gozda. Po besedah župana bodo o tem odločali predvidoma septembra.