Tako se osamosvojitve spominjajo danes uspešni podjetniki

Krizo prebrodili s podporo nemškega velikana

"Takrat smo imeli prek 70 odstotkov delavcev iz drugih jugoslovanskih republik. Med njimi je bilo tudi nekaj podpornikov Miloševićevega režima. Spomnim se, da je celo beograjska televizija prišla snemat v naše podjetje brez mojega dovoljenja. Hitro sem naredil red in rekel, da kdor se gre politiko, nima kaj delati v tovarni."

Tako se direktor in največji lastnik podjetja Magneti Ljubljana Albert Erman spominja pregretega ozračja v letu 1991, ko je bila Slovenija na koncu poti osamosvajanja.

Leta 1986, ko je prevzel položaj direktorja, je podjetje največ prodajalo slovenski industriji, jugoslovanskemu trgu in vojski. Predvsem posel z vojsko je bil dober, se spominja Erman. "Podjetja, ki so delala za vojsko, so lahko marže postavljala zelo visoko, pa ni nihče vprašal, zakaj. Tudi zato je Jugoslavija propadla, saj cene niso bile tržne."

Leta 1989 pa se je za magnete Ljubljana začela kriza. Takrat novopostavljeni jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je srbskim podjetjem zaradi odcepitvenih teženj prepovedal poslovanje s Slovenijo in Magneti Ljubljana so izgubili jugoslovanski trg.

Tistega leta je lastnik podjetja, ki je bilo do tedaj del skupine Iskra, postal državni razvojni sklad, tik po osamosvojitvi pa so večinski delež odkupili Erman in drugi zaposleni. Albert in njegova žena Janja Erman imata danes v lasti dobrih 80 odstotkov podjetja, preostalo je v lasti zaposlenih. O nakupu podjetja ga je prepričal nemški poslovni partner, vodja nabave pri Boschu, s katerim sta se dobro razumela, pravi Erman. "Bosch je bil že tedaj naš pomemben kupec in je še danes eden večjih. Bil sem v dobrih odnosih z njihovim vodjo nabave, ki me je prepričal, da se podjetje splača kupiti. Po njegovem nasvetu sem vzel posojilo in tudi druge zaposlene prepričal, da so vložili v podjetje," pravi sogovornik.

Prva leta po osamosvojitvi so bila naporna. "Jugoslavija je imela zelo zaščiten trg, na evropskem trgu pa smo morali biti konkurenčni. Marže so se znižale, treba je bilo kontrolirati stroške, izmet." Tudi tu pa je veliko vlogo odigral Bosch, ki je po besedah Ermana nadomestil izpad naročil z jugoslovanskega trga. 

Magneti Ljubljana danes kljub vse močnejši kitajski konkurenci dosega visoke stopnje rasti. Lani so prihodke povečali za 20 odstotkov, na 17,5 milijona evrov, približno 90 odstotkov izvozijo. Lani so povprečno zaposlovali okrog 200 ljudi. Njihovi kupci prihajajo iz avtomobilske in železniške industrije, industrije motorjev ter električnih števcev. Erman pa se, čeprav posle postopoma predaja sinovoma, tudi pri 75 letih še ne namerava upokojiti, pravi.

Magneti Ljubljana

• Dejavnost: razvoj in proizvodnja magnetnih materialov 
• Leto ustanovitve: 1951
• Število zaposlenih: 192
• Promet v letu 2015:17,5 milijona evrov
• Največji trgi: Slovenija, Nemčija, Švica itd.

Trg je en sam - planet Zemlja

"Junija 1991 sem hodil na tečaj za mladoporočence. Sicer pa sem obdobje osamosvojitve občutil kot obdobje resne gospodarske krize zaradi manjšega povpraševanja in obsega poslovanja," pravi Boštjan Šifrar. Foto: Osebni arhiv Tudi za podjetje Sibo G, ki ga vodi Boštjan Šifrar, je osamosvojitev pomenila pomembno prelomnico. "Na eni strani razpad in s tem izguba velikega jugoslovanskega trga in negativni ekonomski tokovi. Na drugi strani pa izzivi in osvajanje tujine, kar ni teklo brez težav, ter spreminjanje miselnosti v podjetju, da je trg en sam – planet Zemlja," se teh časov spominja Šifrar.

Takrat je imel sicer pred seboj tudi druge izzive: junija 1991 se je namreč udeleževal tečaja za mladoporočence. Osamosvojitev pa je, kot večina Slovencev, doživljal kot zelo pozitivno, pravi.

Podjetje je sicer ustanovil njegov oče Franc Šifrar. Ukvarjali so se z z brizganjem tehničnih komponent za slovenska podjetja v elektroindustriji, že v 70. letih so dodali orodjarno. Osamosvojitev je podjetje z okrog deset zaposlenimi sprva pahnilo v krizo, saj je poslovanje upadlo. Od leta 1993, ko je vodenje prevzel Boštjan Šifrar, pa so se razmere izboljšale. Šifrar je našel poti v tujino -  v Avstrijo, Nemčijo, Švico. Leta 2000 so prihodki od izvoza prvič presegli tiste od prodaje na domačem trgu. Lani so presegli mejo 30 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 90 odstotkov ustvarijo s tujino.

Tržno gospodarstvo za podjetnike pomeni nove priložnosti, te so se še okrepile z vstopom v Evropsko unijo (EU) leta 2004, pravi Šifrar. Na drugi strani pa se je tudi naše slovensko okolje podražilo in seveda vpliva na stroškovno strukturo. Po 25 letih pa je še vedno izziv prepoznavnost Slovenije. "Slovenija je slabo prepoznavna v evropskem in praktično neprepoznavna v svetovnem merilu in sem v vsaj polovici primerov Slovak ali pač nekdo, za katerega ne vedo, od kod prihaja. 

Sibo G:

• Dejavnost: proizvodnja embalaže 
• Leto ustanovitve: 1967 (leta 1993 je Boštjan Šifrar prevzel očetovo obrt)
• Število zaposlenih: 250
• Promet v letu 2015: 32 milijonov evrov
• Največji trgi: Velika Britanija, Poljska, Nemčija

Gostilna, ki zna nahraniti povprečnega Slovenca

Foto: Matej Leskovšek

Drugačno zgodbo ima za seboj Gostilna Jurman v ljubljanskih Fužinah, ki je verjetno ena najbolj prepoznavnih gostiln v državi. Lastnik Bojan Jurman je sicer že leta 1990 ustanovil podjetje, a je sprva deloval v steklarski panogi, tri leta pozneje pa presedlal v gostinstvo, nam pove Vinko Rušnik, Jurmanov dolgoletni sodelavec in prokurist podjetja.

Začeli so z ekipo desetih ljudi. Pekli so pice - krušne peči so bile takrat redkost - in razvažali hrano. Vsi so poprijeli za vsako delo, tudi oba šefa, pravi Rušnik. "Na začetku sva se izmenjavala pri pomivanju posode in pripravi solat," razlaga sogovornik. In pove, da še danes opravlja več funkcij: med pogovorom z nami sprejema naročila po telefonu, kot pravi, je njegova naloga tudi čiščenje sanitarij.

Na prelomu tisočletja se je Gostilna Jurman preoblikovala iz picerije v gostilno. Danes ustvarijo tri milijone evrov prihodkov letno, zaposlujejo pa okrog 60 ljudi. Rastejo, ker vse od začetka stavijo na prehrano za povprečnega Slovenca. "Ta želi hitro postrežbo, veliko porcijo, primerno ceno, mislim pa, da je tudi kakovost hrane pri nas na ravni, sicer se ne bi obdržali toliko časa," pravi sogovornik in dodaja, da je pomembna tudi promocija. "Ne vem, če še kakšen gostinec toliko vlaga v marketing. Mi vložimo med 100 in 150 tisoč evri letno (okrog pet odstotkov prihodkov). Dolgoročno se to pozna."

Prav lahko pa bi vrata zaprli že pred desetletjem - pa ne zaradi manjka povpraševanja, temveč zaradi zapletov v denacionalizacijskem postopku. Skoraj 20 let so namreč neuspešno urejali lastništvo nepremičnine v Mostah, kjer stoji gostinski objekt. Pred desetletjem so že imeli datum, kdaj jim bodo gostilno zaprli. A izteklo se je dobro: našli so se perujski potomci nekdanjih lastnikov zemljišča, na katerem je nekoč stala pražarna kave, in lastništvo se je le uredilo. 

Rušnik meni, da je za uspeh podjetja ključna tudi stalnost kadrovske sestave, pri čemer se obregne ob slovenski sistem "tisoč in ene subvencije", ki je po njegovem nesmiseln. "Pri nas je 60 odstotkov zaposlenih več kot 15 let. Nikdar nismo jemali zaposlenih, da bi dobili subvencijo, ljudi ne zaposlujemo prek espeja. Mislim, da tudi zato poslujemo normalno."

Na konkurenco se pri Jurmanu ne ozirajo pretirano. "Za vse je dovolj posla. Naj vsak dela svoje," pravi Rušnik in za konec pove, da se je v zadnjih letih tudi v gostinstvu pojavil damping, kar je vplivalo tudi na njihovo poslovanje, a se zdaj razmere izboljšujejo.

Gostilna Jurman 

• Dejavnost: gostinstvo 
• Leto ustanovitve: 1993
• Število zaposlenih: 60
• Promet v letu 2015: 3 milijone evrov