Strabag v Sloveniji lani s 3,4 milijona evrov dobička

Čisti dobiček se je zvišal za 44,1 odstotka na 3,4 milijona evrov. V družbi si želijo več transparentnosti pri javnih razpisih.

Družba je 68 odstotkov prihodka od prodaje ustvarila v segmentu visokih gradenj, 30 odstotkov v segmentu gradenj prometnih poti in dva odstotka v segmentu drugih storitev.

Izpolnili so svoja pričakovanja in dosegli cilje "Leto 2012 je bilo za Strabag uspešnejše kot predhodno leto. Izpolnili smo svoja pričakovanja, dosegli cilje, zato smo optimistični, da bomo tudi v prihodnje izpolnili najzahtevnejše želje svojih strank," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal tehnični direktor visoke gradnje v slovenskem Strabagu Dietmar Cerjak. Za letos je stanje naročil dobro, zato Cerjak pričakuje stabilno rast.

Leto 2013 se je za slovenski Strabag uspešno začelo, saj nadaljujejo s projekti, ki so jih začeli lani, je dejal finančni direktor družbe Erwin Wurzer.

Sodelovali so na številnih javnih razpisih, pri čemer so se vedno znova srečevali z ovirami, kljub temu da so bili v veliko primerih najboljši ponudnik, ki lahko takoj prične z deli, je opozoril. Prepričan je, da bi več transparentnosti pri javnih razpisih pomagalo celotnemu gradbenemu sektorju, tako domačim kot tujim podjetjem.

V družbi se zavzemajo za to, da bi se na javnih razpisih v Sloveniji uvedli standardni pogoji Cerjak je dejal, da se bodo na javne razpise vsekakor prijavljali. Opozoril je, da se, ker ne obstaja standardizacija pri opisu storitev, v vsakem razpisu pojavljajo nova merila, ki podražijo izvedbo del, na koncu pa višji račun plača stranka. V družbi se zavzemajo za to, da bi se na javnih razpisih v Sloveniji uvedli standardni pogoji.

Wurzer je na vprašanje o vrednosti slovenskega gradbenega trga in priložnostih za Strabag na tem trgu dejal, da se je slovensko gradbeništvo po končanju velikih infrastrukturnih projektov soočilo z velikimi spremembami. Po eni strani so velika slovenska gradbena podjetja ob nekaterih napačnih menedžerskih odločitvah končala v stečaju, po drugi strani pa je nastalo veliko novih manjših podjetij.

"V Sloveniji ni optimalnih okvirov delovanja" Strabag si po njegovih besedah želi zdrave konkurence na trgu, saj to od družbe zahteva, da je na trgu v dobri kondiciji. Opozarja pa, da v Sloveniji ni optimalnih okvirov delovanja. To je po njegovem mnenju sicer povezano s splošnim stanjem na evropskem trgu, a tudi s slovenskim trgom.

Cerjak je na vprašanje o morebitnem nekdanjem preferiranju domačih gradbenih izvajalcev dejal, da po njegovem mnenju podjetja niso nacionalna, da lastnik ni vedno znan in da je le pobožna želja, da bi dela doma izvajali domači izvajalci. Strabag v Sloveniji večinoma zaposluje slovenske državljane, tu plačuje tudi davke ter večinoma sodeluje s slovenskimi podizvajalci in dobavitelji. Po njegovih besedah jih od 300 podizvajalcev in dobaviteljev, s katerimi so sodelovali, le pet ni bilo iz Slovenije.

Skupina Strabag je lani beležila nekaj manj kot 13 milijard evrov prihodka od prodaje, kar je pet odstotkov manj kot predlani. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) se je znižal za 18,5 odstotka na 608 milijonov evrov, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa za 38 odstotkov na 207 milijonov evrov. Čisti dobiček je upadel z 239,3 milijona evrov na 110 milijonov evrov, kaže konsolidirano letno poročilo.