Zamik ustanovitve holdinga bi bil še en dokaz tujim vlagateljem, da Slovenija ne misli resno s spremembo svojega trenutnega načina državnega upravljanja, opozarja ekonomist Sašo Stanovnik.
Sašo Stanovnik, vodja oddelka analiz pri Alti Invest, je prepričan, da bi se v luči boljšega gospodarstva morala čim prej končati politična kriza. "Slovensko gospodarstvo je na politične krize zelo občutljivo ravno zaradi močne udeležbe države v lastniških strukturah podjetij. Posledično je lahko trenutno menedžment bolj previden pri svojih odločitvah oziroma se namesto na poslovanje in izvajanje poslovne strategije bolj osredotoča na morebitne posledice zamenjave politične garniture, kar lahko za sabo pripelje tudi spremembe v nadzornih svetih, menedžmentu in strategijah podjetij," pravi Stanovnik in dodaja, da je tako lahko poslovanje podjetij slabše, kot bi bilo brez politične krize ali političnih vpletanj. "Druga bolj neposredna posledica te krize pa je višja zahtevana donosnost na državne obveznice, kar pomeni višjo (dražjo) obrestno mero za nova posojila bank in nato njenih komitentov, torej državljanov in podjetij. To negativno vpliva tako na nove naložbe in tudi na poslovni izid podjetij."
Slaba banka in holding bi morala zaživeti čim prej
Kot pojasnjuje Stanovnik, se z zavlačevanjem projekta slabe banke ali Slovenskega državnega holdinga lahko odmakne sprejem nekaterih ključnih ukrepov za sanacijo bančnega sistema in povrnitev zaupanja v kredibilnost države v smislu korporativnega upravljanja. "Prvo lahko pomeni tudi nadaljnje nižanje bonitetnih ocen, saj so bonitetne agencije med drugim ravno težave v bančnem sistemu navajale kot razlog za nižanje bonitet in posledično višanje stroškov zadolževanja, drugo pa pomeni zamike pri privatizaciji državnega premoženja, ki bi lahko izboljšala finančno sliko države, državnih skladov in tudi bank na eni strani, na drugi strani pa dolgoročno povzročila bolj pregledno in učinkovito korporativno upravljanje teh zdaj državnih podjetij," opozarja Stanovnik in še pravi, da pri slabi banki že zdaj zamujamo in je morda že zdaj upravičen pomislek, da prihaja prepozno. "Zamik SDH-ja pa bi bil še en dokaz tujim vlagateljem, da Slovenija ne misli resno s spremembo svojega trenutnega načina državnega upravljanja, ki se ni najbolje izkazal. Posledice tako čutita tako gospodarstvo kot borza."
Vse se je že pokazalo tudi na borzi
Kot še pojasnjuje vodja oddelka analiz pri Alti Invest, se je politična kriza deloma že pokazala na tečajih slovenskih delnic, saj je indeks SBI TOP izgubil okoli 40 točk. "Zdaj pa vlagatelji po vsej verjetnosti čakajo na razplet krize in od tega bi lahko bilo odvisno prihodnje gibanje cen slovenskih delnic. Zaradi nizke likvidnosti je namreč pretirano špekuliranje o razpletu krize izredno težavno in drago." Po mnenju Stanovnika je ne glede na razplet politične krize pomembno, ali bomo v prihodnje sprejemali potrebne reforme in spremembe za privatizacijo, če tega ne bo, bo po njegovem prepričanju odziv v najboljšem primeru nazadovanje, če ne že upad tečajev. "Skratka slovenska politika pa tudi državljani bi se morali zavedati, da je v tem trenutku okrevanje gospodarstva najbolj pomembna naloga. Le tako bomo lahko dolgoročno imeli boljšo perspektivo. Pri tem pa bi se morali tudi zavedati, da naš dozdajšnji model visoke prepletenosti gospodarstva in politike s sabo prinaša veliko težav, ki so zelo dobro vidne v zadnjih letih, in da se z gospodarstvom ne smemo igrati."
3
