Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
24. 4. 2012,
13.32

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Torek, 24. 4. 2012, 13.32

7 let, 2 meseca

Sončna in vetrna energija alternativi fosilnim gorivom?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Slovenija iz leta v leto porabi več električne energije, žal pa jo mora precej tudi uvoziti, samooskrba šepa, pravijo energetski strokovnjaki.

Poraba elektrike se zvišuje tudi v industriji ne glede na krizo Če se malce poigramo s statistiko, potem številke za lansko leto pokažejo, da se poraba elektrike v industriji in seveda tudi v slovenskih gospodinjstvih povečuje. Junija lani se je poraba v industriji povečala za dobrih 16 odstotkov v primerjavi z enakim mesecem leto prej (2010), v prvih sedmih mesecih preteklega leta pa se je poraba elektrike v industriji ne glede na gospodarsko krizo in pešanje domačega gospodarstva zvišala za skoraj desetino v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010, celotna poraba pri nas pa se je zvišala za skoraj pet odstotkov, kažejo statistični podatki za prvih enajst mesecev preteklega leta.

Več elektrike uvozimo kot izvozimo Nič drugače ni bilo niti v prvih dveh mesecih tega leta, ko je poraba elektrike zrasla za pet odstotkov v primerjavi s prvima dvema meseca lanskega leta. Medtem ko se poraba električne energije povečuje, pa na drugi strani proizvodnja elektrike pada, kar pomeni, da je tudi samooskrba z elektriko vse nižja kljub vsemu govoričenju o varčevanju z elektriko, opozarjajo strokovnjaki. Februarja letos je bila skupna proizvodnja elektrike za tri odstotke manjša kot mesec prej (znašala je 1240 GWh), Slovenija pa je morala tudi februarja uvoziti več elektrike (604 GWh), kot jo je izvozila (546 GWh). Popolnoma jasno je, da se bo trend naraščanja porabe elektrike tudi v Sloveniji nadaljeval, zato bo morala naša država več kot doslej narediti na področju samooskrbe, je prepričan mag. Djani Brečevič, direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji.

Elektrika v Sloveniji je še vedno prepoceni! Slovenija je "neto" uvoznik električne energije, ki ima seveda različno ceno glede na to, iz katerega vira (obnovljivi ali neobnovljivi) je proizvedena. V Sloveniji je elektrika še vedno cenejša (zelo poceni) kot v večini drugih držav, tudi v sosednji Italiji, zato onstran naših meja vsi aktivno varčujejo z električno energijo, ugotavlja prvi mož Butan Plina Tomaž Grm. V prihodnosti se bodo cene električne energije pri nas rahlo dvignile, podobno kot bodo naraščale tudi cene preostalih primarnih energentov, poudarja Djani Brečevič.

Fosilna goriva nikoli ne bodo povsem izrinjena! V Sloveniji še vedno premalo razumemo preprosto dejstvo, da moraš energijo proizvesti takrat, ko jo potrebuješ. "Če ni vetra ali sonca, ki onemogoči fotovoltaiko, in vetrne elektrarne, potem je treba najti druge možnosti, neko rezervo," opozarja Tomaž Grm. Fosilna goriva pri proizvodnji električne energije nikoli ne bodo povsem izrinjena, njihova uporaba pa se seveda zmanjšuje in se bo še zmanjševala. Djani Brečevič je prepričan, da so obnovljivi viri električne energije, kot so vetrne in sončne elektrarne, zelo dobrodošle, ker ne proizvajajo škodljivih vplivov (toplogrednih plinov). Problem pa še vedno ostaja stalnost teh obnovljivih virov, ki prav zato zahteva rezerve v elektroenergetskem sistemu, ki nujno potrebuje zanesljive in stabilne energetske vire, da lahko zadovolji najširšo ponudbo porabnikom elektrike v Sloveniji. "V slovenskem energetskem sistemu bi morala obstajati primerna mešanica obnovljivih virov in seveda elektrarn, ki uporabljajo fosilna goriva." Te rezerve pa lahko zagotovijo le elektrarne na fosilna goriva predvsem na zemeljski plin ali pa akumulacijske hidroelektrarne," je prepričan Djani Brečevič. In v tej smeri bi morali veliko več delati kot doslej.

Ne spreglejte