Socialni partnerji pri načinu reševanja krize na različnih bregovih

Z izhodišči za prvo reformo aktualne vlade, reformo trga dela, sta iz nasprotnih razlogov nezadovoljni tako delodajalska kot delojemalska stran. Socialnega sporazuma še ni, podpis pa bi se lahko spet zavlekel.

Hribar Milič: Razmere v Sloveniji so podobne stanju velike depresije "Trenutne gospodarske razmere v Sloveniji so podobne stanju velike depresije," je ocenil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Največja težava slovenskega gospodarstva je kreditni krč, je dodal.

Semolič: Banke ne opravljajo ene izmed temeljnih funkcij Razlogov za "izjemno težke razmere" je več, pa je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Med drugim je za to po njegovih besedah kriva vlada, ki ni ustvarila bolj prijaznih pogojev za podjetnike. Pri tem je izpostavil njeno neučinkovitost pri spopadu s problemi bančnega sistema. "Banke ne opravljajo ene izmed temeljnih funkcij, to je podpore realnemu sektorju. V tej točki se je tako pri prejšnji kot pri sedanji vladi pokazala popolna neučinkovitost," je poudaril.

"S kakšnimi novimi ukrepi bi zelo hitro kaj naredili" V GZS Sloveniji za letos napovedujejo dvoodstotno ali še večje krčenje gospodarstva, za prihodnje leto pa naj bi bile odprte vse možnosti. "Lahko, da bo šlo še bolj navzdol, ker ko si enkrat v tej padajoči krivulji, vsaka napaka, ki jo narediš, lahko povzroči še hitrejše upadanje. Smo pa tako majhno, še vedno vitalno gospodarstvo, da bi s kakšnimi novimi ukrepi zelo hitro kaj naredili," je pojasnil Hribar Milič. Pri tem je izpostavil iskanje virov za naročila kakovostnim gospodarskim subjektom. Prepričan je namreč, da velja pomagati izvoznikom oz. inovacijskim podjetjem z visoko dodano vrednostjo.

"Gospodarska rast bo odvisna tudi od razmer v gradbeništvu" Semolič verjame, da bo gospodarska rast odvisna tudi od razmer v gradbeništvu. Skladno s tem je pesimističen in zaskrbljen, da infrastrukturnih projektov, ki so napovedani, ne bodo mogla izpeljati slovenska podjetja. "Mi ne bomo imeli gradbenega podjetja, ki bi bil v položaju enakopravno stopiti na ta neizprosen trg, saj ne bo referenc. S propadom gradbenih podjetij propada znanje generacij, propadajo reference," je posvaril. Po njegovih besedah bo imelo to zelo daljnosežne posledice, saj se na gradbeništvo veže vsa ostala industrija. "In s tem se ne želi ukvarjati nihče," je bil kritičen.

Na različnih bregovih ... Pri vprašanju načina razreševanja krize si socialni partnerji niso enotni. "Še okoli osnovnega problema, ki ga imamo, to je, da imamo previsoko javno porabo, se ne moremo dogovoriti, kako jo znižati na vzdržno raven, kaj šele, da bi se uspeli dogovoriti o ukrepih, s katerimi bi ponovno zagnali gospodarstvo," je priznal predsednik GZS.

Sogovornika imata tako na to, kako naprej, različne poglede. Delita sicer mnenje, da bi morala vlada narediti več v smeri dostopa podjetij do finančnih virov, ko gre za reze v javno porabo oz. javni sektor, pa sta si na nasprotnih bregovih.

Hribar Milič: Država bi morala še bolj varčevati Hribar Milič trdi, da bi morala država poleg dodatnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva še bolj varčevati, Semolič pa verjame, da restrikcije in grožnje z grškim modelom niso prava pot. Vzor vidi v Avstriji, ki je v krizi podržavila več bank ter okrepila kupno moč prebivalstva. Med drugim je zvišala minimalno plačo, je opozoril.

Delodajalsko in delojemalsko stran močno deli tudi prva reforma, ki jo želi aktualna vlada spraviti pod streho - reforma trga dela.

Prvi mož GZS je razočaran, ker izhodišča reforme ne predvidevajo večje, temveč celo manjšo fleksibilnost pri zaposlovanju, odpuščanju in premeščanju zaposlenih. Strinja se, da so zaposlovanje za določen čas, prekerno in študentsko delo problem, vendar delodajalci tako po njegovih besedah zaposlujejo zato, ker je odpuščanje drago in zapleteno ter ni nobenega jamstva, da bodo imeli čez leto dni še vedno dovolj posla.

Semolič: Delovnopravna zakonodaja bi morala v krizi predvsem ščititi delavce Vodja ZSSS se ravno nasprotno boji, da bi pri enotni zaposlitveni pogodbi, ki jo predvidevajo izhodišča, prišlo do zlorab in bi delodajalci še več zaposlovali za določen čas. Ob tem pa bi se lahko pravice zaposlenih za nedoločen čas zmanjšale, je dejal. "Dejstvo je, da mora delovnopravna zakonodaja v krizi predvsem ščititi delavce," je pozval.

Prav težko iskanje soglasja o reformah med socialnimi partnerji zamika tudi sprejemanje novega socialnega sporazuma. Prvi vladni cilj je bil dokument uskladiti do junija, nato so ta cilj prestavili na julij, sedaj pa se omenja september. A tudi to, kot priznavata delodajalec in sindikalist, ni povsem realno.

Usklajevanje vsebine sporazuma trenutno poteka v okviru podskupin, v katerih pa sodelujejo le predstavniki vlade in sindikatov, delodajalcev pa ne.

"Problem v Sloveniji je, ker imajo sindikati izjemno moč ..." Kot je dejal Hribar Milič, so se z izhodišči za sporazum dogovorili, da bo v skupinah enakovredno število predstavnikov vseh treh strani, zdaj pa je v njih "po 15 ali 20 sindikalnih predstavnikov". "Med sabo tekmujejo za medijsko pozornost. Hočejo, da so ta pogajanja odprta za javnost. Pa kje se da kaj narediti, če se javno pogajaš? In ne prevzemam nobene odgovornosti za socialni sporazum. Problem v Sloveniji je, ker imajo sindikati izjemno moč, izjemen vpliv, pa nobene odgovornosti," je bil oster.

"Sindikati smo se pripravljeni pogajati o vseh vprašanjih" Semolič se je na te očitke odzval z besedami, da so se delodajalci pokazali za zelo nestrpne in da jim je spor okoli števila predstavnikov v delovnih skupinah prišel prav, da so se umaknili, saj da so "v zadnjem času tudi med seboj zelo pogosto sprti in pri vseh teh vprašanjih niso bili v stanju ponujati enotne platforme".

"Sindikati smo opozorili, da je potrebno neko razumevanje s strani vlade in delodajalcev, da v nekaterih pogajalskih skupinah ne morejo biti samo trije sindikalisti, saj je sindikalnih central osem," je pojasnil. Zanikal je tudi, da ravnajo neodgovorno: "Sindikati smo se pripravljeni, in to tudi dokazujemo, pogajati o vseh vprašanjih."

Hribar Milič sicer ocenjuje, da je socialni sporazum nujen, da pa so še bolj nujne hitre spremembe, denimo pri postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, pri pogojih zaposlovanja ipd.

Semolič pa je pri nujnosti sprememb bolj previden. "Spremembe zaradi sprememb nič ne pomenijo. Že kar nevrotično priseganje na spremembe, ne da bi se dogovorili, kakšne, s kakšnim namenom, niso dobra popotnica," je zatrdil. Dodal je, da je potreben trezen, odgovoren dialog, da je treba iskati razumne kompromise, ne pa odločitev sprejemati na vrat na nos.