Slovenske banke bodo v reševalni sklad prispevale 70 milijonov evrov

Ta dogovor o izvedbenem aktu za določitev prispevkov v enotni reševalni sklad, ki je ključni del drugega stebra bančne unije, je po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Irene Sodin pomemben, ker daje jasno znamenje trgom, da EU nadaljuje projekt bančne unije.

Enotni sklad za reševanje bank je poleg enotnega organa za nadzor nad izvajanjem pravil o urejeni sanaciji ali likvidaciji bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva eden od dveh temeljnih gradnikov drugega stebra bančne unije.

Sporazuma nista podpisali Švedska in Velika Britanija Medvladni sporazum o vzpostavitvi tega sklada, ki bo začel delovati januarja 2016, je podpisalo 26 članic EU – izjema sta Švedska in Velika Britanija. Cilj je, da je v skladu odstotek vseh kritih vlog v bankah sodelujočih držav, kar naj bi zneslo 55 milijard evrov.

Sprva bo sklad razdeljen na nacionalne razdelke, ki naj bi se postopno polnili in združevali. Sklad naj bi se napolnil v osmih letih, tudi nacionalni razdelki naj bi se popolnoma združili v osmih letih. Namen bančne unije je utrditi evropski bančni sektor, rešiti težavo prepletenosti bančne in dolžniške krize, prenesti breme reševanja bank z davkoplačevalcev na finančni sektor ter preprečiti ponovitev kriz.