Slovenija zaradi železniške zakonodaje na Sodišče EU

Rok za prenos se je namreč iztekel konec decembra 2011, so danes sporočili v Bruslju.

To je sicer že drugi primer napotitve Slovenije na sodišče zaradi železniške zakonodaje.

Komisija bi lahko v skladu z novimi evropskimi pravili, ki so začela veljati po uveljavitvi lizbonske pogodbe, zaradi neprenosa evropske zakonodaje zahtevala tudi denarno kazen za Slovenijo, vendar se za ta ukrep ni odločila.

Direktiva o interoperabilnosti spreminja opis železniških sistemov in določa postopke za njihovo preverjanje. Cilj te zakonodaje je izboljšati konkurenčnost železniškega sektorja.

Vzpostavlja regulativni okvir za tehnično uskladitev evropskih železnic ter odpravlja tehnične in upravne ovire, na primer s skupnimi postopki izdaje dovoljenj za začetek obratovanja opreme železnic.

Neizvajanje te direktive po navedbah komisije pomeni, da nacionalni organi, imenovani za izvajanje postopkov preverjanja, ne uporabljajo istega pravnega okvira. To pa ovira prost pretok železniških komponent in opreme na trgu EU.

Evropska komisija je sicer v današnjem mesečnem svežnju postopkov proti članicam EU zaradi kršitev evropske zakonodaje sprejela 151 odločitev, od tega je pripravila 15 obrazloženih mnenj, 13 zadev pa je predložila sodišču.

Komisija je kot varuhinja pogodb EU pristojna, da sproži sodni postopek proti članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU.

Postopek za ugotavljanje kršitev se začne s predložitvijo zahteve za informacije, kar je prvi ali uradni opomin. Članica mora nanj odgovoriti v navedenem roku, običajno v dveh mesecih.

Če komisija z odgovorom ni zadovoljna, ji pošlje drugi opomin ali v bruseljskem žargonu obrazloženo mnenje, s katerim članico pozove, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih.

Če država kljub drugemu opominu ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko komisija odloči, da proti njej sproži postopek na sodišču.

Če članice direktiv niti ne prenesejo v svojo zakonodajo v določenem roku, lahko komisija že pri prvi napotitvi na sodišče zahteva, da to članici naloži denarno kazen.

V primeru neustreznega izvajanja evropske zakonodaje namreč pri prvi napotitvi na sodišče članica še ne dobi denarne kazni, temveč se ves postopek ponovi in nato globa sledi šele v primeru pozitivne sodbe pri drugi napotitvi na sodišče.

Današnja odločitev za Slovenijo sicer ni prva napotitev na sodišče zaradi železniške zakonodaje. Komisija jo že toži na sodišču zaradi neustreznega izvajanja prvega železniškega svežnja, katerega cilj je odpreti trg konkurenci.

Lani decembra je v povezavi s tem primerom generalni pravobranilec ugotovil, da Slovenija krši pravo EU. Njegov predlog sicer ni zavezujoč, vendar praksa kaže, da sodišče v 80 odstotkih presodi v skladu z njegovim mnenjem.

Tako je mogoče zaradi neustreznega izvajanja prvega železniškega svežnja pričakovati sodbo proti Sloveniji. Sodišče običajno odloči v nekaj mesecih po objavi mnenja generalnega pravobranilca.