Slovenija je uspešno izdala za milijardo dolarjev petletnih obveznic in za 2,5 milijarde dolarjev 10-letnih dolarskih obveznic.
Petletne dolarske obveznice je Slovenija izdala s kuponsko obrestno mero 4,75 odstotka, 10-letne dolarske obveznice so bile izdane s kuponsko obrestno mero v višini 5,85 odstotka. Kupci petletnih obveznic bodo imeli 4,95-odstotni donos do dospetja, kupci desetletnih obveznic pa šestodstotni donos do dospetja.
Za slovenske obveznice je prispelo za več kot 16 milijard dolarjev naročil
Za slovenske obveznice je kljub torkovemu znižanju bonitete s strani Moody's prispelo kar za več kot 16 milijard dolarjev naročil. Začeten donos oz. pribitek za petletno slovensko obveznico je znašal 5,125 odstotka, za desetletno pa 6,25 odstotka.
"Sloveniji znižanje ratinga s strani Moody's očitno ni škodilo"
Kot ocenjujejo borzni analitiki, Sloveniji znižanje ratinga s strani Moody's očitno ni škodilo. Bonitetna agencija Moody's je oceno Slovenije znižala za dve stopnji iz Baa2 na Ba1, s čimer je slovenski dolg uvrstila med špekulativne naložbe. Zaradi novice o spremembi ocene je bil za v torek predvideni zaključek izdaje slovenske dolarske obveznice odložen na danes. Moody's je znižanje ocene objavil nekaj ur pred koncem trgovanja, kar ni v skladu z običajno prakso. To pa je pri mnogih vlagateljih in poznavalcih sprožilo različne dvome o korektnosti bonitetne agencije, ki je bila v preteklosti deležna številnih tožb zaradi svoje nekorektnosti, pa tudi poravnav na sodiščih.
Standard & Poor's nekoliko drugače …
Bonitetna agencija Standard & Poor's je medtem za napovedano izdajo petletne in desetletne dolarske obveznice izdala dolgoročno bonitetno oceno A-, poroča Reuters. "Analitiki pri S & P pravijo, da je ocena posledica pričakovanj, da bo Slovenija nadaljevala fiskalno konsolidacijo. Ocena je podprta tudi s dejstvom, da ima Slovenija odprto in relativno premožno gospodarstvo", so zapisali pri S & P.
"Slovenska vlada ne sme zaspati na tem uspehu"
Za komentar so zaenkrat na slovenskem finančnem ministrstvu nedosegljivi, tuji analitiki pa pravijo, da je to, vsaj kratkoročno, pozitivna novica za Slovenijo. Prodaja je dobra novica za Slovenijo, vsaj za kratek čas, saj si je s tem slovenska vlada kupila čas za izvedbo reform, po poročanju Reutersa pravi analitik pri Standard banki Timothy Ash. Vendar zdaj slovenska vlada ne sme zaspati na tem uspehu, pripraviti mora ambiciozen reformni program, Slovenija pa potrebuje spremembo svojega gospodarskega modela, je dejal.
"Slovenija lahko ob hitrem ukrepanju sama reši težave"
Slovenija se lahko brez težav izogne programu pomoči iz evrskih mehanizmov, če bo zelo hitro začela izvajati "dobro znane" ukrepe, pa je povedal visoki predstavnik pri EU.
Minister za finance Uroš Čufer bo sicer sredi maja kolegom v evroskupini predstavil ekonomsko politiko in načrtovane ukrepe nove vlade. Že prej naj bi Slovenija v Bruselj poslala program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki ga bo pred tem še usklajevala v parlamentu in s socialnimi partnerji. V njih bo opredelila javnofinančne in reformne ukrepe za izhod iz trenutnega zapletenega položaja.
Pri EU posebnih presenečenj ne pričakujejo. Načrti so po navedbah visokega predstavnika, ki je želel ostati neimenovan, jasni in če bodo vsi deležniki v Sloveniji uspeli najti soglasje o teh nujnih ukrepih, je lahko Slovenija po njegovem mnenju na srednji rok v sorazmerno ugodnem položaju.
Težava je v tesni povezavi med bankami in podjetji
Sam sicer razloge za trenutne težave v Sloveniji vidi predvsem v tesni povezavi med bankami in podjetji, pri čemer kot pomemben lastnik bank in podjetij pomembno vlogo igra tudi država. Poleg tega izpostavlja prezadolženost realnega sektorja in pa razne oblike omejitev za tuj kapital in tuje neposredne naložbe.
Slovenski ekonomski model je po njegovi oceni v preteklosti ustvaril lažen občutek ugodja, a kriza je povzročila to, da so se vse njegove težave zgostile in zgrnile nad državo. Meni tudi, da se v slovenskem primeru relativna zaprtost do tujega kapitala ni izkazala za dobro rešitev. A kljub vsemu so slovenski problemi po njegovem mnenju rešljivi in država lahko brez težav uspe brez programa pomoči, če bo zelo hitro začela izvajati "dobro znane" ukrepe.
Na širši ravni evrskega območja visoki predstavnik pri uniji opozarja na velika neravnovesja v številnih članicah območja evra, ki so se nakopičila v letih pred krizo. Rast je namreč ob vse večjih globalizacijskih pritiskih v veliki meri temeljila na zadolževanju in takšna pot po njegovem mnenju ni vzdržna, prilagoditev pa bo trajala še vrsto let. A Evropa se bo morala z lastnimi močni izvleči iz desetletij kopičenja dolga, meni.
Od kod bo Evropa črpala novo rast?
Najbolj težavno vprašanje tega trenutka je, od kod bo Evropa črpala novo rast. Javnofinančne in denarne spodbude niso odgovor, zasebna poraba se ne more bistveno povečati, prav tako pa vsi ne morejo na veliko izvažati v hitro rastoča gospodarstva, je prepričan.
Rešitev vidi v krepitvi zasebnih investicij in sprostitvi podjetniške pobude skozi različne ukrepe. Po njegovi oceni gre za 40 do 60 ukrepov, ki pa terjajo okrepitev konkurenčnosti in uravnoteženje ekonomij ter predvsem jasno politično voljo za sprejemanje potrebnih reformnih odločitev. Članice morajo namreč same najti svojo pot. V vsakem primeru pa Evropa ne more več graditi rasti na dolgu in mora svojo stopnjo zadolženosti znižati na vzdržne ravni, je sklenil.