Slovenija izdala za 1,1 milijarde evrov menic

Ob tem je predčasno odkupila še za skoraj 511 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos. Enotna nominalna letna obrestna mera v izdaji je bila pri 4,15 odstotka, kar je za 0,16 odstotne točke več kot v zadnji primerljivi dražbi decembra 2011. Menice bodo dospele 16. oktobra 2014 Kot so sporočili z ministrstva za finance, je bilo na avkciji zakladnih menic prek primarnih vpisnikov, ki so bili večinoma domače banke, podanih za skoraj 1,14 milijarde evrov ponudb, od tega jih je ministrstvo sprejelo za skoraj 1,11 milijarde po enotni ceni 94,089 odstotka. Ponudbe so bile sicer podane v razponu letne obrestne mere od 3,50 odstotka do 4,66 odstotka. Menice bodo dospele 16. oktobra 2014. Ob tem je država predčasno odkupila za 510,7 milijona evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos, elektronsko sporočilo ministrstva za finance navaja ameriška poslovna agencija Bloomberg. Razpisani znesek odkupa je bila sicer celotna vrednost izdaje v višini dobrih 855 milijonov evrov, ponujena odkupna cena pa 99,525 odstotka nominalne vrednosti. Zakladne menice vplačujejo predvsem domači vlagatelji Slovenija je že nekaj tednov predmet špekulacij, da bi utegnila biti naslednja članica območja evra, ki bo morala zaprositi za pomoč. Vlada takšne špekulacije vztrajno zavrača, zaskrbljenost pa se je povečala, ko država z menicami krajše ročnosti minuli teden ni uspela zbrati načrtovane vsote. To so nekateri interpretirali kot izgubo zaupanja v državo tudi na domačem trgu. Zakladne menice namreč vplačujejo predvsem domači vlagatelji, posebej banke. Hitra napoved nove dražbe menic je nato sprožila ugibanja, da je šlo očitno za dokaj trdne dogovore ministrstva z domačimi vlagatelji, ki so zdaj očitno presežno likvidnost naložili v državne vrednostne papirje.

Zahtevana obrestna mera še vedno previsoka Analitik Primož Cencelj iz KD Skladov je dražbo ocenil kot uspešno in boljšo od pričakovanj, tako po višini izdaje kot po obrestni meri, ki je bila s 4,15 odstotka sicer za 0,16 odstotne točke višja kot v zadnji primerljivi avkciji decembra 2011, a nižja od pričakovane. Vseeno pa je dražba po Cencljevih besedah pokazala, da politično tveganje in pritisk finančnih trgov ter medijev na Slovenijo iz zadnjih tednov igra vlogo, saj je zahtevana obrestna mera še vedno previsoka.

Na vprašanje, kakšen signal predstavlja uspešna izdaja za nastop Slovenije na trgu državnih obveznic, je Cencelj odgovoril, da je treba razlikovati med menicami, ki jih kupujejo večinoma domači vlagatelji, in obveznicami, ki so večinoma namenjene mednarodnim investitorjem. To pomeni, da izdaja tako ni nujno neposredna napoved za izdajo obveznic, čeprav Cencelj na podlagi podatkov meni, da je na dražbi prek primarnih vpisnikov, ki so bile večinoma domače banke, sodelovalo tudi nekaj mednarodnih vlagateljev.

Je pa vseeno spodbuden signal in še bolj bo, če bo vladi uspelo oblikovati jasen in verodostojen nabor ukrepov za reševanje nakopičenih gospodarskih in finančnih težav Slovenije in te ukrepe nato tudi uspešno izpeljati. Vlada mora namreč do 9. maja v Bruselj poslati program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki ju bodo nato ocenile Evropska komisija in ostale članice unije.

Ta program ukrepov je po Cencljevih besedah ključen za uspeh izdaje obveznic.

Gregorinčič: Vlada si ni kupila veliko časa Da je zbranih 1,1 milijarde evrov sredstev pozitiven signal, se je strinjal tudi Žiga Gregorinčič iz družbe Alta Invest. "Vendar uspeh temu zaenkrat še ne bi rekel," je dejal.

Kot je pojasnil, je Slovenija s tem dejansko dobila le okoli 200 milijonov evrov svežega denarja, ker je hkrati predčasno odkupila za skoraj 511 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos, preostalo razliko, torej okoli 400 milijonov evrov, pa bo morala še poplačati.

Današnji pozitiven signal po mnenju Gregorinčiča še ni tako močen, da bi lahko Slovenija izdala tudi dolgoročno obveznico. "Pozitivno je, da so se znižali donosi (na slovenske obveznice), čeprav so še vedno na takšnih ravneh, ki so dolgoročno nevzdržne," je dejal.

Donosi bi se morali po njegovem mnenju še precej znižati, od tujih investitorjev pa bi morali s konkretnimi ukrepi in načrti dobiti še precej več zaupanja, da bi lahko v tujini izdali obveznico in se refinancirali za nekaj časa, da bi pritisk malo popustil, je pojasnil.

Gregorinčič zato meni, da si vlada Alenke Bratušek s tem ni kupila veliko časa. "Novo obveznico bomo v vsakem primeru potrebovali zelo hitro. Upam, da bodo pred tujimi investitorji nastopali z bolj kredibilnimi načrti in boljšim nastopom kot zadnjič, da jih bodo lahko prepričali, da je naš dolg vreden nakupa," je sklenil sogovornik.