Slaba banka za telebane

Kaj teleban ve o slabi banki, ki je v Sloveniji uzakonjena v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB)? Upamo si trditi, da marsičesa ne razume, zato smo zagovornika tega koncepta, ekonomista Igorja Mastena, prosili za pojasnila. Tudi zato, ker bomo o slabi banki glede na opozorila Bruslja o nujnosti verodostojne izvedbe reforme bančnega sektorja slišali še marsikaj. Kaj je slaba banka? To je posebno podjetje, ki ga običajno ustanovi država ali pa tudi same banke, na katero poslovne banke prenesejo del slabih posojil. To je treba narediti zato, ker bankam zaradi nevračanja posojil zmanjkuje kapitala in ne morejo normalno poslovati. Ko so slaba posojila prenesena na slabo banko, lahko banke spet začnejo opravljati funkcijo dajanja posojil gospodarstvu, kar je osnova za gospodarsko rast in blaginjo državljanov. Zakaj potrebujemo slabo banko? Banke so si pred krizo nakopičile toliko slabih posojil, da ne morejo več kreditirati gospodarstva. Banke so podjetjem posodile denar, zdaj bodo ta posojila prenesena na slabo banko. Kaj bodo banke posojilodajalke dobile v zameno? V zameno za prenos dobijo denar ali drugo premoženje. To so lahko obveznice slabe banke z državnim jamstvom ali pa obveznice države, ki jih lahko banka proda nekomu na trgu. Kaj banke še lahko storijo z državnimi obveznicami, ki so jih dobile v zameno za slabe terjatve? Lahko jih unovčijo ob dospetju, lahko pa jih tudi refinancirajo v evrosistemu, kar pomeni, da od Evropske centralne banke dobijo ugodna posojila, ki so zavarovana s temi obveznicami. Tako banke dobijo likvidna sredstva, večinoma gre za kratkoročna posojila. Kaj ima slaba banka od slabih posojil? Tudi iz slabih posojil je vedno mogoče kaj poplačati, vprašanje pa je, kako visok je ta delež. Predsednica vlade Alenka Bratušek je zagotovila, da se bo prenos slabih terjatev začel konec junija, Bruselj je prižgal rdečo luč. Zakaj težave? Banke, ki bodo terjatve prodale slabi banki, bi lahko dobile neupravičeno prednost pred bankami, ki te možnosti ne bi imele, zgodila bi se lahko kršitev pravila konkurence. Zaradi morebitne nedovoljene državne pomoči je treba prenos opraviti po ustrezni ceni. Kakšen je interes davkoplačevalcev v zgodbi o slabi banki? Da terjatve ne bi bile ocenjene previsoko, ker bomo zanje jamčili davkoplačevalci. A v nesrečnem slovenskem primeru je skoraj vseeno, ker so banke, ki bodo deležne pomoči, tako ali tako državne. V vsakem primeru to davkoplačevalce nekaj stane.

Zakaj je kakovost prenosa slabih posojil na slabo banko pomembnejša od hitrosti, kot pravijo v Bruslju? Kot omenjeno, če se bo izkazalo, da je šlo za nedovoljeno državno pomoč, nismo naredili ničesar. Vsi postopki se bodo ustavili. Štiri leta smo mencali, zdaj pa imamo težavo, ker je treba stvari izpeljati na hitro. Dvotedenski zamik s te perspektive ni ključen.

Kdo bo s slabo banko pridobil in kdo izgubil? V trenutku prenosa po pošteni vrednosti nihče ne pridobi in nihče ne izgubi. Ko pa bodo banke začele normalno poslovati, pridobimo praktično vsi, ker so delujoče banke ključen dejavnik za gospodarski razvoj. Je pa res, da bomo pod črto zaradi napak v politiki do bank izgubili od šest do sedem milijard evrov, med drugim zaradi dragega zadolževanja države.

Kakšna so korupcijska tveganja pri projektu slabe banke? Vedno je mogoč vpliv na ocenjevalce, da ne bi bilo prenosov po previsokih cenah. Banke bi tako dobile "darilo". Če bi šlo za banke v zasebni lasti, bi pridobili delničarji. Na drugi strani je tveganje, da bi upravljavci slabe banke terjatve kupili prepoceni. Tako bi prikazali pozitiven rezultat svojega poslovanja in prišli do nagrad.

A tudi pri tem vprašanju je treba videti širšo sliko: v upravi DUTB-ja sedijo tuji menedžerji, ki niso povezani z lokalnimi politiki in gospodarstveniki, nad procesom pa bedijo tudi Evropska komisija in mednarodni finančni vlagatelji. Če to primerjamo z idejami neposredne državne dokapitalizacije in podeljevanjem jamstev podjetjem v težavah, je jasno, da je teh varovalk bistveno manj.