Sklad življenjskega cikla ali sklad z zajamčenim donosom?

Decembra 2014 pa je Modra zavarovalnica kot prva dobila dovoljenje za upravljanje sklada življenjskega cikla, ki predstavlja novost na slovenskem trgu.

Z uvedbo skladov življenjskega cikla smo dobili sklad, ki se prilagaja posamezniku in hkrati omogoča doseganje potencialno višjih donosov v relativno dolgem časovnem obdobju. Ko se posameznik odloči za varčevanje v skladu s svojim življenjskim ciklom, ga upravljavec pokojninskega sklada razporedi v podsklad glede na njegovo starost. Nato ga vodi od bolj tvegane (in donosnejše) naložbene politike k varnejši (a tudi manj donosni).

Lahko bi rekli, da se z odločitvijo za varčevanje v skladu življenjskega cikla odločimo za investiranje za pokojnino s pomočjo t. i. avtopilota.

Hitra primerjava: varčevanje v skladu življenjskega cikla ali varčevanje v skladu z zajamčeno donosnostjo

Sklad življenjskega cikla je sestavljen iz treh podskladov, o čemer smo pisali že prejšnji teden. Podsklad z najbolj konservativno naložbeno politiko je namenjen starejšim varčevalcem in ima enako naložbeno politiko kot obstoječi pokojninski skladi z zajamčenim donosom.

Če bi torej celotno varčevalno obdobje varčevali v (pod)skladu z zajamčeno donosnostjo, bi lahko pričakovali nominalno letno donosnost okrog 3,4 odstotka. Po novem pa se lahko odločite za varčevanje v skladu s svojim življenjskim ciklom in celotno obdobje varčujete v skladu s politiko življenjskega cikla. V tem primeru lahko pričakujete nominalno letno donosnost okrog 6,1 odstotka.

Primer: Kaj lahko pričakuje varčevalec v enem ali drugem skladu, ki 40 let varčuje po 50 evrov mesečno, kar znese 24 tisoč evrov vplačil (nominalno), in pri 65 letih začne prejemati dodatno pokojnino (mesečno dosmrtna rento)?

* Omejitev odgovornosti.

Naslednjič: Varčevanje v skladu življenjskega cikla – primerjava z varčevanjem v skladu z zajamčenim donosom (nadaljevanje)