Petek, 17. 3. 2017, 4.17
7 let, 1 mesec
Šešok bi se z denarjem Iskre rešil milijonskih tožb
Dušan Šešok in Jože Godec, ki sta skupaj izvedla menedžerski prevzem Iskre, pozneje pa se hudo sprla, bi lahko v kratkem zakopala bojno sekiro.
Grožnje zaposlenih s stavko, brskanje revizorjev po milijonskih svetovalnih poslih z družinskimi podjetji in odškodninske tožbe zaradi sumov nepravilnosti.
Vse to je v zadnjih mesecih kratilo spanec prvemu možu in največjemu lastniku Iskre Dušanu Šešoku.
Zaradi zategovanja pasu in slabih razmer je pred kratkim prekipelo 450 delavcem v tovarni kondenzatorjev v Semiču. Ob mizernih plačah niso dobivali dodatkov, ki jim pripadajo po zakonu ali kolektivni pogodbi. Sindikat je zato napovedal uporabo najmočnejšega orožja.
V hujši spor se je Šešok zapletel z Jožetom Godcem, nekdanjim finančnim direktorjem Iskre in zaveznikom, s katerim je pred časom izpeljal menedžerski prevzem.
Godec je pred časom začel opozarjati na vse višje in domnevno neupravičene račune, ki jih Iskri pošilja podjetje Taxgroup v lasti bratov Šešok, ter druge sume finančnega izčrpavanja družbe. Zaradi tega se je moral Godec aprila 2015 proti svoji volji posloviti s položaja in od tedaj pravico išče na sodišču.
Godca bi izplačal iz lastništva
Zdaj se je Šešok očitno odločil, da bo težavi čim hitreje rešil. Delavcem je obljubil, da bo izpolnil njihove osnovne zahteve, in kar je najpomembneje, z Godcem bi rad zakopal bojno sekiro.
Iskra letno ustvari več kot 90 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Po naših informacijah se prvi mož Iskre z Godcem oziroma njegovimi odvetniki dogovarja o pogojih Godčevega izstopa iz lastništva Iskre. V zameno bi Godec umaknil tožbe, ki jih je vložil proti Iskri in Šešoku zaradi neizplačila dividend, domnevnega oškodovanja …
To dokazuje tudi sklic skupščine delničarjev Iskre, ki bo 10. aprila. Na njej bi razveljavili sklepe prejšnjih skupščin, na katerih je Šešok kot večinski lastnik odločil, da se dobička ne deli. Po novem predlogu bi razdelili za kar 2,22 milijona evrov bruto dividend, pomemben del Godcu.
Obenem bi na skupščini pripravili in potrdili vse potrebno za obsežne odkupe lastnih delnic, najverjetneje od Godca. Soglašali bi tudi s prodajo nepremičninske družbe Cavae Romanae na Hrvaškem, ki bi jo Godec za nekaj manj kot 700 tisoč evrov odkupil od Iskre.
Godec je za Siol.net potrdil, da potekajo pogovori o razrešitvi vseh odprtih sporov, vendar je "vse odvisno od nasprotne strani". Več ni hotel povedati.
Kje bo Šešok dobil denar?
Vendarle bosta Šešoka konec vojne z Godcem in posledični umik tožb zelo drago stala.
Godec je namreč lastnik okoli 41 odstotkov delnic družbe, ki ima več kot 40 milijonov evrov kapitala, letno ustvari več kot 90 milijonov evrov prihodkov in še povečuje čisti dobiček.
Koliko denarja Godec pričakuje za umik iz lastništva Iskre, ni znano. Ob tem velja opozoriti, da mu je družina Šešok po ohladitvi odnosov že ponujala odkup njegovih delnic. Godec je ponudbo zavrnil, saj naj bi bila pod njegovimi pričakovanji.
Tokratna ponudba za delnico bi se lahko gibala od 4,5 evra, po kolikor bo Iskra kupovala lastne delnice, do dobrih 12 evrov, kolikor je leta 2015 znašala njena knjigovodska vrednost. To pomeni, da Godec pričakuje med šest in 17 milijoni evrov kupnine.
Podjetje Taxgroup pod vodstvom Matije Šešoka je v lanskem letu s posli za Iskro zaslužilo več kot milijon evrov. Kje bo Šešok čez noč dobil toliko denarja? Si ga bo morda izposodil? Bo Godčeve delnice v celoti odkupila Iskra, ki že najmanj desetletje financira lasten prevzem? Odgovorov na ta vprašanja nismo dobili. Direktor operacij v Iskri Matija Šešok nam je dejal le, da nam jih v tej fazi ne more posredovati.
Med delničarji Iskre je sicer poleg Šešoka in Godca še 13 drugih posameznikov.
Banke omejile črpanje denarja ...
Šešok torej zdaj zbira potrebna sredstva, s katerimi bi Godca dokončno odslovil iz Iskre, pred nekaj leti pa je dobil stroge omejitve glede črpanja denarja iz družbe.
Ko se je Iskra z bankami dogovorila o reprogramu posojil za obdobje sedmih let, so v kreditno pogodbo vnesli tudi določbo, ki družbi prepoveduje izplačilo dividend brez predhodnega soglasja bank. Ko je Godec na zadnjih skupščinah zahteval dividende, je bila ravno rdeča luč bank glavni argument za Šešokovo zavrnitev predloga.
Toda ob usahnitvi dividend se je skokovito povečal obseg poslovnega sodelovanja med Iskro in podjetji družine Šešok.
... zacveteli svetovalni posli
Kot smo razkrili, je svetovalno podjetje Taxgroup v letu 2015 na račun Iskre zaslužilo več kot milijon evrov. Lani se je obseg poslov iz meseca v mesec še povečeval, s tem pa tudi višina računov, ki naj bi mesečno že presegli 150 tisoč evrov.
Godec je opozarjal, da od njegovega odhoda ni pravega nadzora nad delom Taxgroupa v Iskri. Po njegovem mnenju je veliko storitev, ki jih Šešoki opravijo za Iskro, nepotrebnih, svetovalne ure predrage, ob tem naj bi zaračunali več ur od dejansko opravljenih. Godec se je zato obrnil na sodišče in dosegel izvedbo posebne revizije.
Ta je potrdila visoka mesečna izplačila, skokovito povečanje števila ur na izstavljenih računih, prenašanje storitev, ki bi jih lahko Iskra opravila sama, na podjetje Taxgroup v lasti bratov Šešok in druge sume finančnega izčrpavanja.
S tožbo jih je prepričal o pogajanjih
Godec je tako na nedavni skupščini predlagal, naj zunanji odvetnik proti Dušanu Šešoku ter podjetju Taxgroup v lasti Matije in Klemna Šešoka vloži odškodninsko tožbo.
Dušana Šešoka bi dogovor z Jožetom Godcem zelo drago stal. Šešok je zahtevo kot večinski lastnik zavrnil ter predlagal in sprejel drugačen predlog. Odvetnik, ki ga je predlagal prvi mož Iskre, bi v prihodnjih mesecih preučil izsledke posebne revizije in presodil, ali je sploh nastala škoda. Šele potem bi vlagali tožbo.
Ta je malo verjetna, saj Matija Šešok trdi, da posebna revizija ni ugotovila nobenega oškodovanja družbe. Nasprotno, po njegovem mnenju so revizorji potrdili pozitivne rezultate njegovega dela na poslovanje Iskre.
Kljub temu Godec ni odnehal in se znova obrnil na sodišče, kjer bo poskušal doseči vložitev odškodninske tožbe. S tem je očitno "prepričal" tudi družino Šešok, saj so ga kmalu zatem povabili k pogajalski mizi.
10