Razvojni center v Kranju kot ekosistem talenta in podjetništva

Slovenija ima na tem področju velik potencial, vendar ga premalo izkorišča, so prepričani oblikovalci Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije v Kranju. Bešter: V prihodnosti brez teh tehnologij ne bo razvoja Janez Bešter iz laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je prepričan, da so informacijske in komunikacijske tehnologije strateško področje za bodočo družbo znanja in da v prihodnosti brez teh tehnologij ne bo razvoja. Vse naprave in organizacije bodo namreč med seboj povezane s temi tehnologijami, zato bodo države ter občine, ki jih ne bodo obvladovale, imele veliko manjše možnosti za razvoj. Polenec: Potenciali so veliki "Potenciali so veliki, vendar pa jih je Slovenija bistveno preslabo izkoriščala. Imamo soliden nivo izobraževanja in dober razvojni kader, ki prihaja predvsem iz elektrofakultet, ampak ta kader je premalo podjetniško aktiven," je prepričan direktor Iskratela Andrej Polenec, ki je zato že dlje časa gojil idejo, da bi talentiranim mladim pomagali pri podjetniškem razvoju. Ob lanskem razpisu za razvojne centre slovenskega gospodarstva je tako Iskratel k sodelovanju pritegnil še nekatere druge partnerje in Bojana Dremlja, ki ima vrsto izkušenj pri oblikovanju projektov in novih podjetij. Skupaj so pripravili projekt Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije, ki je letos kot prvi tehnološki park na Gorenjskem začel s svojim delom. Približno 7000 do 9600 kvadratnih metrov prostorov je že pripravljenih "Center je formiran, ima družbeno pogodbo, vložen je osnovni kapital. Sedaj se začenja pravo delo pri pomoči in razvoju mladih novih podjetij, ki so za naše okolje še kako pomembna," je pojasnil prvi mož Iskratela, ki je 80-odstotni lastnik centra in je zagotovil tudi prostore na Laborah. Približno 7000 do 9600 kvadratnih metrov prostorov je že pripravljenih, da sprejmejo podjetja in mlade z idejami, nekaj pa jih v centru tudi že deluje.

Dremelj: Brez vrhunskih kadrov ni uspešnega gospodarstva "V prvi fazi gre za to, da mladim podjetnikom damo vse infrastrukturne pogoje, da začnejo razmišljati ne samo razvojno ampak tudi podjetniško, kako razviti produkt, ki je tudi prodajno zanimiv," je povedal Polenec in dodal, da je del tega podjetništva lahko povezan s produktnim portfeljem Iskratela, del pa bo šel svojo pot v panogi informacijskih in komunikacijskih tehnologij. "Brez vrhunskih kadrov ni uspešnega gospodarstva in tudi ta projekt bo močno odvisen od talentov," je ocenil Bešter in opozoril, da poteka prava vojna za talente, saj si vsi želijo pritegniti ustvarjalne ljudi, ki so podlaga za nova podjetja, dodano vrednost in razvoj. Prepričan je, da imamo v Sloveniji ogromno rezerv na področju šolstva in je izkoristek šolskega sistema verjetno le polovičen.

Pomanjkanje uspeha pri povezovanju univerze in gospodarstva ter slaba motivacija mladih talentov botrujeta, da je Slovenija nizko na lestvici izvoza omenjenih tehnologij. Kranjski center želi narediti ta premik in vzpostaviti ekosistem talenta in podjetništva.

Mislim, da na tem segmentu lahko veliko naredimo, začeti pa moramo pri mladih Slovenija ima na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij kar nekaj zelo uspešnih mednarodno uveljavljenih manjših podjetij, ki jih v Sloveniji marsikdo niti ne pozna, je spomnil Dremelj. "Mislim, da na tem segmentu lahko veliko naredimo, začeti pa moramo pri mladih in cilj nam ne sme biti usposabljanje ljudi, ki bodo iskali službe. Moramo namreč usposabljati ljudi, ki bodo zaposlovali in dajali službe drugim," je v intervjuju, ki bo v torek objavljen v Kriznem ogledalu STA, povedal Dremelj.