Prenova sistema ravnanja z odpadno embalažo je nujna

Ob tem so se spraševali, kako do takšne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo, da bo zagotavljal učinkovito delovanje za vse udeležence in finančno stabilnost. Udeleženci simpozija so spomnili, da je akterjev v sistemu ravnanja z odpadno embalažo več. Na eni strani so družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki vse bolj opozarjajo na nestabilnost sistema na več ravneh, tudi finančni, kar lahko brez nujnih sprememb privede do kolapsa celotnega sistema ravnanja z odpadno embalažo. Na drugi strani je država, ki družbam za ravnanje z odpadno embalažo očita neizpolnjevanje njihovih nalog ter neusklajenost med samimi družbami. Izvajalci javnih komunalnih služb pa opozarjajo na svojo neudeležbo pri tržno zanimivi odpadni embalaži ter na neprevzemanje zbrane odpadne embalaže s strani družb za ravnanje z odpadki. Prav tako na nestabilnost sistema opozarjajo predelovalci odpadne embalaže ter gospodarstvo, ki si želi stroškovno učinkovit sistem, brez preplačevanja embalažnin. Kljub večletni neusklajenosti se ti problemi še vedno ne rešujejo, ampak se le še bolj kopičijo. Gospodinjstva vedno bolj ločujejo odpadke Udeleženci simpozija so ugotovili, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo poberejo vse več t.i. komunalne odpadne embalaže, saj gospodinjstva vedno bolj ločujejo odpadke. Zaradi vse večjih količin se pojavljajo težave pri prevzemanju odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb, saj med družbami za ravnanje z odpadno embalažo ni urejenih razmerij glede deležev prevzema. "Stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo je problematično" Nejasni so tudi odnosi med družbami za ravnanje z odpadno embalažo in med izvajalci javnih komunalnih služb, ki od gospodinjstev prevzemajo ločeno zbrano embalažo. "Stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo je problematično. Stvari so neurejene, srečujemo se tudi z določenimi nezakonitostmi, način, kako se določajo obveznosti med posameznimi družbami, ni pravilen že v osnovi," je povedala direktorica družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh Mateja Mikec.

Zato se lahko zgodi, da kljub ločeno zbrani komunalni odpadni embalaži s strani javnih izvajalcev služb ta ostane na njihovem dvorišču. Komunalna embalaža je namreč zaradi nečistoč pri ločevanju v gospodinjstvih strošek in ne prihodek, pravi Mikčeva. Ena tona prevzete komunalne odpadne embalaže stane okrog 250 evrov neto. Za primer: družba Interseroh je v letih 2009 in 2010 prevzela 15.656 ton komunalne odpadne embalaže več, kot bi jo morala po deležih kmetijskega ministrstva, ter 27.750 ton komunalne odpadne embalaže več, kot so jo na trg dali zavezanci, vključeni v sistem Interseroh.

"Zaradi tega smo imeli neposredno poslovno škodo v višini 3,3 milijona evrov," je zatrdila Mikčeva.

Izpostavila je tri scenarije, do katerih lahko pride zaradi nedelovanja sistema. Prvi scenarij, najmilejši, vključuje zadrževanje prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javnih komunalnih služb s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo. Do tega lahko pride zaradi finančnih problemov družb za ravnanje z odpadno embalažo.

Drugi možen scenarij je finančni zlom katere od družb za ravnanje z odpadno embalažo, pri čemer bi lahko tudi več kot polovica zbrane odpadne embalaže ostala pri izvajalcih javnih komunalnih služb, saj je prevzemanje komunalne odpadne embalaže največji strošek.

Kolaps celotnega sistema? Najbolj črn scenarij pa je kolaps celotnega sistema. Do tega po mnenju Mikčeve lahko pride, saj okoljevarstveno dovoljenje dobivajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ustanovljene z domnevno špekulativnimi nameni. Njihova strategija je takšna, da z nizkimi cenami poberejo denar od embalažnin in prenehajo delovati. Ne dovolj natančna zakonska opredelitev osnove za določanje obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo onemogoča bolj natančen nadzor s strani države (inšpekcije).

Okoljski simpozij je potrdil oceno, da je sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji doslej dal določene rezultate, vendar pa v sistemu ostajajo določene vrzeli, ki se še poglabljajo. Direktorat za okolje na kmetijskem ministrstvu je v zadnjih letih nekajkrat zagotovil, da bo pripravil učinkovite rešitve, med drugim tudi s tehnično uredbo in z določitvijo tržnih deležev družb za ravnanje z odpadno embalaže in s tem kvot za prevzemanje odpadne embalaže od javnih gospodarskih služb, vendar se to ni zgodilo.

Udeleženci simpozija, na katerem so se zbrali vsi ključni akterji v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, so pokazali skupni interes za izboljšave sistema in za dogovor v koordinaciji kmetijskega ministrstva, z izjemo predstavnikov komunalnega gospodarstva, ki se zavzemajo za popolno prenovo sistema in za drugačno vlogo komunalnih podjetij.