Torek, 10. 11. 2015, 12.37
1 leto, 2 meseca
Potrošniki o zavarovanjih vedo premalo in podpisujejo prehitro
Življenjska zavarovanja so med Slovenci zelo razširjena, saj le malokdo nima sklenjenega vsaj enega izmed obsežne ponudbe zavarovanj. Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja imajo Slovenci sklenjenih več kot 1,3 milijona različnih življenjskih zavarovanj, vanje pa so vložili več kot pol milijarde evrov.
Za sklepanje zavarovanj se potrošniki pogosto odločajo impulzivno, ko jih na domu obiščejo zavarovalni zastopniki.
"Ko kupujemo avtomobil ali pametni telefon, si vzamemo ogromno časa, za sklenitev življenjskega zavarovanja pa le pol ure. Nikakor ne smemo takoj podpisati pogodb, saj je nujno pridobiti primerljive ponudbe. Zavedati se moramo, da so zastopniki v prvi vrsti prodajalci in ne neodvisni finančni svetovalci," opozarja strokovnjakinja za področje zavarovanj iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Mojca Štrucl.
Če pa se potrošniki vendarle prenaglijo, lahko še vedno v roku od 14 do 30 dni odstopijo od pogodbe.
"Vsekakor noben zavarovalni zastopnik v Sloveniji ni neodvisen finančni svetovalec, zato neodvisne informacije potrošniki od njih ne bodo prejeli. Vsak je vezan na provizije, zato prodaja tiste produkte, pri katerih bo zaslužil največ," zatrjuje Štruclova.
Na ZPS namreč prejemajo vse več vprašanj o možnostih prekinitve življenjskih zavarovanj, saj premije pogosto predstavljajo preveliko breme za družinski proračun. Ob tem ugotavljajo, da potrošniki o zavarovanjih vedo premalo in pogodbe podpisujejo prehitro. Zavarovalne pogodbe pa imajo lahko dolgoročne posledice.
Slovenci so najbolj "navdušeni" nad naložbenimi življenjskimi zavarovanji, saj jih sklepajo pogosteje kot v drugih evropskih državah. Na ZPS tovrstna zavarovanja svetujejo le tistim, ki so že poskrbeli za osnovne finančne potrebe in imajo hkrati dovolj znanja o teh produktih.
"Potrošniki namreč s sklenitvijo naložbenih življenjskih zavarovanj nase prevzamejo tudi naložbeno tveganje. Tudi z večletnim vplačevanjem premij je lahko glede na stanje finančnih trgov verjetno, da bodo po koncu zavarovalnega obdobja prejeli manj od vplačanega zneska," opozarja Štruclova.
V luči demografskih sprememb v zavarovalnem združenju stavijo na dolgoročna zavarovanja posameznikov, ki bodo poskrbela za socialno varnost potrošnikov.
"Statistika kaže, da bodo starostniki, starejši od 60 let, do leta 2060 dosegli dvakratni delež današnje populacije enake starosti, starostniki nad 80 let pa celo trikratnega. Zato se bodo morali vedno bolj zanašati na različne oblike finančnih produktov, ki jim bodo zagotavljali socialno varnost," je ponazorila Krumbergerjeva.
"V primeru, da potrošnik nima večjih finančnih obveznosti, ima dovolj prihrankov in nima odvisnih družinskih članov, sklenitev življenjskega zavarovanja ni smiselna oziroma je potreben dodaten razmislek," je poudarila Štruclova.
Dodaja še, da se na trgu pojavlja vedno več življenjskih zavarovanj otrok in upokojencev, ki po izkušnjah ZPS zanje nimajo dodatne vrednosti.