Popravek: "Finančne špekulacije prvega moža HSE: kam je poniknilo 14 milijonov"

V prispevku o domnevno spornih povezavah in vlogi g. Nikolića pri domnevno spornem nakupu in prodaji hibridnih obveznic Abanke, poslovanju Vzajemne, Zavarovalnice Triglav oz. Triglav Naložbe in sanacije bank, ki je bil dne 4.4.2019 objavljen na spletnem mediju Siol.net, so bile podane določene napačne in netočne informacije.

Ne drži očitek, da naj bi bil g. Nikolić, skupaj z ga. Perhavc in družbo ABCInvest d.o.o., vpleten v špekulativni nakup 11.553 obveznic Abanke, kar naj bi v končni fazi rezultiralo v t.i. bančni luknji. Transakcija, ki je bila v prispevku povzeta iz notarskega zapisa št. SV 381/10, je bila v celoti legitimna in zakonita, šlo je za posledico poravnave med upnikoma Hypo Alpe Adria Bank in družbe ABCInvest d.o.o. oz. g. Nikolićem in ga. Perhavc ter dolžnikom družbo Corvus d.o.o. V trenutku poravnave je namreč navedena družba imela že preko 18 mio EUR dolga do Hypo Alpe Adria Bank in približno 23.000 obveznic Abanke, od katerih je dolg do ABCInvest d.o.o. znašal 2.000 obveznic Abanke. V dogovoru med upnikoma je Hypo Alpe Adria Bank pristala na prenos polovice obveznic in polovice dolga na ABCInvest d.o.o., pri čemer je lastnik družbe Corvus d.o.o. ostal porok za obveznosti. Da je šlo za poravnavo, izhaja tudi iz prvih dveh členov objavljenega notarskega zapisa, saj je jasno navedeno, da je namen kredita financiranje nakupa obveznic, torej ne gre za standarden bančni posel. Iz nadaljevanja notarskega zapisa, ki ni bi objavljen, izhaja tudi dejstvo, da je Hypo Alpe Adria Bank pristala na izredno nizko obrestno mero in da je lahko ABCInvest d.o.o. prosto razpolagal z presežkom kuponskih obresti obveznice nad obrestmi iz kreditne pogodbe, torej so kakršnikoli očitki o špekulativnem poslu neutemeljeni.

V tej zvezi so neutemeljene navedbe, da naj bi bil g. Nikolić (skupaj z. ga. Perhavc) odgovoren za bančno luknjo v avstrijski banki, saj je bilo tovrstno stanje posledica bilančnega stanja v Abanki. Ne drži tudi navedba v spornem prispevku, da naj bi HSE življenjepis g. Nikolića ob imenovanju za nekaj časa javno objavil in nato umaknil s svetovnega spleta. Življenjepis g. Nikolića je namreč ves čas javno objavljen na spletnih straneh HSE v zavihku Družba HSE, Vodstvo.

V zvezi z očitki glede domnevno spornih svetovalnih pogodb med Vzajemno in družbo ABCInvest d.o.o. prispevek necelovito povzema celotno dejansko stanje zadeve, ko se sklicuje na odškodninsko tožbo in v tej zvezi izdano sodbo. Ne samo da je sodišče ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek glede domnevnega oškodovanja Vzajemne v celoti neutemeljen, sodišče je v sodbi ugotovilo, da je imela Vzajemna z izvedbo storitev ABCInvest d.o.o celo več milijonov oportunitetne koristi in vsaj 300.000 EUR realizirane koristi, ki je izhajala iz naložbenih odločitev iz naslova svetovanja ABCInvest d.o.o. V kolikor je torej kdo v tej zvezi ravnal škodljivo, se lahko prej vzpostavi vprašanje, ali ni to bila morebiti družba Vzajemna, ki je tovrstno tožbo vložila. Sodba namreč navaja “V času vložitve konkretne tožbe pa je uprava imela zadosti informacij o tem, da so iz spornih pogodb za tožečo stranko nastale celo koristi ne škoda, zato je vprašanje odškodninske odgovornosti zaradi vseh stroškov tega postopka morda na drugi upravi, in ne tukaj toženi /…/.”

V celoti neutemeljena in neosnovana so tudi ugibanja o domnevni zlorabi notranjih informacij s strani g. Nikolića, ker naj bi g. Nikolić že ob nakupu obveznic Abanke lahko vedel za načrte Zavarovalnice Triglav za prevzem Abanke, s čimer naj bi Abanka dobila stabilnega lastnika, ki bi ji ob krizi pokril manjkajoči kapital in s tem jamčil tudi za izplačilo spornih obveznic. Tovrstni očitki in ugibanja so nelogični in v nasprotju sami s sabo. Če naj bi bile obveznice kupljene po ceni 80 %, pri čemer naj bi bile takratne cene teh istih obveznic na trgu okoli 60 % (kot navaja sam prispevek), bi to namreč pomenilo, da je kupec, ki naj bi po navedbah spornega prispevka posedoval notranje informacije, takoj ustvaril cca. 3 milijone EUR izgube (20-30 odstotnih točk od 11.553 obveznic), kar je popolnoma nelogično in v celoti negira kakršnekoli očitke o domnevni zlorabi notranjih informacij. Tovrstni očitki so neutemeljeni tudi z vidika, da g. Nikolić nikoli ni bil na seznamu oseb z notranjimi informacijami Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Končno ne držijo tudi očitki o t.i. moralnem hazardu g. Nikolića. Moralni hazard po definiciji pomeni, da se oseba začne obnašati bolj tvegano, ker stroške tveganja nosi nekdo drug. V predmetni zadevi velja ravno nasprotno. G. Nikolić je namreč pri pripravi načrtov za sanacijo bank Ministrstvu za finance in Republiki Sloveniji pomoč nudil pro bono, na tej podlagi so nato bili pripravljeni tudi temelji za postopni izhod iz dolžniške krize v katero je zapadel slovenski finančni in tudi gospodarski sektor. Načrti so vključevali tudi dokapitalizacijo bank in posledično tudi brisanje kapitala ter hibridnih instrumentov, zato ne drži nasprotno kot navaja sporni prispevek. Svetovalno družbo ERC je Ministrstvu za finance priporočil EBRD, na podlagi referenc pri reviziji in prestrukturiranju mreže bank Hypo Alpe Adria na Balkanu, in ne g. Nikolić, kot se navaja v spornem prispevku. G. Nikolić se je nekaj let kasneje v imenu družbe Triglav Naložbe res dogovarjal za ustanovitev sklada za odkup slabih terjatev, vendar za idejo žal ni bilo posluha. To priložnost so nato nekaj let kasneje uspešno izkoristili tuji skladi, kot npr. DDM, B2, York ipd., s katerimi danes sodelujejo tudi razni paradržavni skladi. S tem so Triglav Naložbe in Zavarovalnica Triglav ter posledično tudi Republika Slovenija izgubili možnost, da bi pokrili del bančne luknje.

Stojan Nikolić