Četrtek, 8. 10. 2020, 17.30
4 leta, 2 meseca
Kdo bo prvi mož slovenske atletike med letoma 2021 in 2024?
Predsedniški boj, kot ga v slovenski atletiki še ni bilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,89
Bo slovenska atletika, ki ravno letos praznuje 100. obletnico, dobila novega predsednika ali bo na čelu njene krovne organizacije ostal Roman Dobnikar?
Vstopamo v zadnja dva tedna bitke za predsedniški stolček Atletske zveze Slovenije, za katerega se prvič v zgodovini potegujejo kar štirje kandidati. Zdajšnji prvi mož slovenske atletike Roman Dobnikar, nekdanji predsednik AZS Peter Kukovica ter novinca Stojan Nikolić in Klemen Boštjančič, ki je danes zbral novinarje in jim v družbi olimpijskega prvaka Primoža Kozmusa predstavil svoje ideje.
Klemen Boštjančič gradi na povezovanju, vključevanju
"Gradimo na povezovanju, vključevanju. Ekipo bomo gradili na povezovanju individualnega potenciala vseh, ki delajo v atletiki. Naloga predsednika je, da zagotovi takšno okolje in deluje v smeri poročanja prepoznavnosti v slovenski družbi. Predsednik zveze mora biti ključni člen med klubi, trenerji, atleti in javnostjo. Treba je delati tudi na tem, da bo atletika spet postala zanimiva širšim množicam," je povedal Klemen Boštjančič, ki priznava, da ne prihaja iz atletskih vod, a meni, da to ne bi smela biti njegova pomanjkljivost.
"Atletika je kraljica športa, ki ji bomo povrnili ugled in slavo!" se glasi slogan njegovega predsedniškega programa, ki ga je pripravil in v vpogled ponudil tudi novinarjem. Pravi, da je idej ogromno. "Zakaj ne bi na primer sredi Ljubljane gostili najboljših skakalcev v višino? Zakaj ne bi delali enkratnih dogodkov, s katerimi bi popularizirali atletiko?" je ena izmed iskric, ki se je prižgala ob sproščenem kramljanju z novinarji.
Boštjančič, ki zase pravi, da je specializiran predvsem za krizne situacije v podjetjih, je trenutno sicer predsednik upravnega odbora Save, pred tem pa je visoke položaje zavzemal tudi v družbah Petrol, Minevra, Vegrad, Adria Airways, Sava Turizem in še v nekaterih uglednih podjetjih.
Svojo kandidaturo gradi tudi na velikih imenih slovenske atletike, ki so ga podprla. Najaktivneje najboljši slovenski atlet vseh časov Primož Kozmus. Nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva je bil ob njem tudi tokrat. Podporo naj bi mu izrazili tudi Brigita Bukovec, Alenka Bikar, nekdanji in zdajšnji rekorder v skoku v višino Sašo Apostolovski in Rožle Prezelj …
Preostali trije kandidati se javno za zdaj niso predstavili, a lobiranje poteka v ozadju.
Roman Dobnikar je pridelal plus v kriznih časih
Predsedniški program Romana Dobnikarja, zdajšnjega prvega moža slovenske atletike, ki na čelu AZS sedi zadnjih pet let, je znan.
"Pred petimi leti sem se kot član Upravnega odbora AZS odzval na prošnjo vseh članov AZS in sprejel težek izziv, da pomagam urediti takratno nestabilno stanje. Nesebično sem se odločil pomagati, kar so čutili vsi, zato sem bil kot kandidat soglasno izvoljen. Ponosen sem, da sem pomagal, ko je bilo najtežje. Uspeli smo. Skupaj," je ob kandidaturi zapisal Dobnikar.
"Tako vrhunska atletika, atletska stroka, trenersko združenje, šolska in otroška atletika, gorski teki, veteranska atletika, atletska sodniška stroka, tekmovalni in tehnični pogon, atletski projekti, novi marketinško oglaševalski pristop ter sodelovanje z državnimi in ostalimi institucijami, v prvi vrsti pa sodelovanje pisarne AZS s klubi in društvi so imeli pri meni vedno prioriteto pri vodenju zveze," je še dodal poslovnež, ki je že 25 let zaposlen v Petrolu, bil pa je tudi nadzornik državne energetske družbe GEN energija.
Ob tem zdajšnji predsednik zveze izpostavlja, da je ta v zadnjih, za šport nasploh zelo nestabilnih časih, "pridelala" 129 tisoč evrov presežka in AZS označuje kot eno najbolj urejenih zvez, ki ima poravnane vse račune do atletov, trenerjev in klubov.
Peter Kukovica je pred leti poskrbel za zlate čase
Peter Kukovica je bil predsednik krovne atletske organizacije v Sloveniji med letoma 2005 in 2012, ko je slovenska atletika preživljala zlate čase.
Tudi po zaslugi Kozmusa, podpornika njegovega tokratnega predsedniškega protikandidata, ki ji je prinesel prvo zlato olimpijsko medaljo.
Kukovica je ob vodenju zveze pustil svoj pečat. UO AZS je v poročilu o delu zveze po letu 2005 takrat ugotovil, da je Kukovica dosegel ali celo presegel zastavljene cilje ter postavil temelje za delovanje zveze v prihodnje.
"Želim si še boljšega prvega moža, ki bo lahko nadgradil delovanje zveze in ji zagotovil stabilno poslovanje," je Kukovica povedal takrat in osem let pozneje očitno ugotovil, da je čas za vrnitev v najvišjo atletsko funkcionarsko vlogo pri nas.
Kukovica ima ob atletiki s takšnimi in drugačnimi vlogami v gospodarstvu sicer veliko izkušenj. Opravljal je vodstvene položaje v ACH, Iskra MIS, Iskra Sistemi in Gorenju, bil je predsednik nadzornega sveta NKBM, trenutno pa je zaposlen v podjetju Herman in partnerji.
Stojan Nikolić novinec, a najbolj vpliven med vsemi
Zadnji kandidat je še en novinec v slovenski atletiki, toda zato trenutno verjetno najbolj vpliven med njimi.
Stojan Nikolić, ki je bil marca lani imenovan za generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), kjer je bil pred tem finančni direktor in tam opravljal še številne druge funkcije.
Ne samo v HSE, ampak tudi drugje. Pred tem je bil namreč tudi predsednik uprave Triglava Naložb, član uprave Kapitalske družbe, še prej pa je bil zaposlen v Potezi. Bil je tudi predsednik ali član nadzornih svetov Cimosa, Elana, Info TV, Avrige in še nekaterih drugih podjetij.
Tudi Nikolić, vsaj za zdaj, še ni javno spregovoril o svojem programu, a kolikor lahko razberemo iz besed, ki so jih o njem povedali podporniki, si od njegovega morebitnega predsedniškega mandata več podpore lahko obetajo predvsem klubi.
Ob tem naj bi si prizadeval tudi za vsaj en "močan" mednarodni atletski miting pri nas. Spomnimo, dolgoletne tradicije velikega velenjskega mitinga je bilo z letom 2017 konec.
Razstava spominov, ki so se nabrali v prvih stotih letih slovenske atletike, v ljubljanskem parku Tivoli.
Verjetno bo o zmagovalcu odločal drugi krog
Predsedniške volitve bodo 22. oktobra. Štirje kandidati se bodo potegovali za 74 glasov, od katerih jih 69 prihaja z naslova klubov, preostalih pet pa z naslova združenj (trenersko, sodniško, veteransko, združenje rekreativnih in cestnih tekov ter združenje gorskih tekačev).
V prvem krogu bomo novega predsednika dobili le v primeru, da bo eden od kandidatov prejel 51 odstotkov glasov, česar pa ne gre pričakovat, tako da bo najverjetneje na sporedu še drugi krog.
Želja po vlogi prvega moža slovenske atletike je velika in hkrati tudi priznanje, da kraljica športa pri nas kljub občasnemu občutku, da je tako, ni nepomembna.
